reforme / Sproščanje šolstva

Odbor za reforme je predstavil svoje delo in predvidene ukrepe in postalo je jasno, da Jože P. Damijan in njegova skupina predlagata popolno prenovo visokega šolstva in s tem položaja študentov. Če bo obveljal predlog Odbora za reforme, se bo sistem visokega šolstva, kot ga poznamo sedaj, odpravil in se vzpostavil na povsem novih temeljih. Hkrati pa je predlog sprememb, vsebovanih v ukrepih številka 26 in 43, zelo splošen. Ukrep 26 vsebuje večino predlaganih sprememb, ukrep 43 pa se ukvarja s štipendiranjem mladih.

Tako kot druga področja je tudi visoko šolstvo pod povečevalnim steklom reformatorjev, ker je pomembno za pospeševanje gospodarske rasti. Kljub temu da vsaka študijska smer ni usmerjena zgolj v gospodarstvo in da je določene "neprofitne" študijske smeri, včasih kar celotne fakultete, pač treba financirati enako kot z vidika gospodarstva donosne študijske programe. Če naj bo študij namenjen predvsem povečevanju gospodarske rasti, potem lahko že takoj odmislimo polovico študijskih programov, kot stranski produkt pa izgubimo svojo kulturo, družbeno kritiko in vse druge socialne dimenzije moderne družbe. Zato so se na predloge ostro odzvali tudi študentje. Predsednik Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) Miha Ulčar pravi: "Že iz dikcije je razvidno, da poskušajo reformisti spremeniti visoko šolstvo v tržno blago, študenta pa v kupca. Tej 'trgovinizaciji' visokega šolstva odločno nasprotujemo, saj univerze niso trgovine, ampak inštitucije s široko družbeno vlogo, recimo pri socialni mobilnosti, utrjevanju demokratičnih vrednot ali uresničitvi posameznika."

Kaj torej sploh predlaga Damijanova skupina? Reformatorji bi uvedli šolnine, razpustili študentske servise, močneje obdavčili študentsko delo in celo odpravili nekatere socialne transferje, kot so subvencije za prevoze, prehrano, bivanje. Slednje je Damijan sicer že zanikal, a navedbe iz reformskih načrtov, "preveriti smiselnost drugih ugodnosti študentskega statusa" ter "uskladitev štipendijskega sistema s sistemom socialnih transferov", je težko razumeti drugače. Najbolj nenavadna domislica so odložene šolnine, ki jih bo moral študent odplačati po diplomi. Odplačila šolnine so v bistvu v prihodnost odložena dohodnina, ki pa kaznuje predvsem tiste, ki so resno študirali. Tudi stroški, ki jih ima z visokim šolstvom država, se takoj ne bi zmanjšali, saj mine vrsta let, preden posamezniki začnejo v državno blagajno državi vračati vnaprej plačano šolnino. Povsem legitimno je torej tudi vprašanje, kolikšen del šolnin bi bil sploh vrnjen. Čeprav se uvajajo le zato, da bodo tudi študentje financirali visoko šolstvo. Da je to glavni motiv, je prejšnji teden na TVS potrdil tudi član Odbora za reforme Sašo Polanec, ki je povedal, da je namen: "... v tem, da se zberejo dodatna sredstva. Če država ne namenja dodatnih sredstev, potem šolstvo, ki je v Sloveniji že sedaj v relativno slabem stanju, ne bo nikoli konkurenčno na globalni ravni. To je pač alternativen vir."

Študentje k pripravi reform niso bili povabljeni, prvič so se uradno s predlogi sprememb seznanili šele na srečanju pri predsedniku vlade Janezu Janši pred štirinajstimi dnevi. Za zdaj upajo, da bodo imeli priložnost za dodatne razgovore z ožjimi člani odbora, in si želijo, da bi jim morda uspelo nekoliko uskladiti mnenja. Vendar jim glede tega ne kaže dobro. Zato je povsem pričakovano vprašanje, kako se bodo študentje borili za svoje pravice, če z usklajevanjem ne bodo dosegli dovolj. V Študentski organizaciji Slovenije ves čas poudarjajo, da si ne želijo zaostrovati razmer in da verjamejo v dialog, v katerem se lahko izoblikujejo najboljše rešitve. A po besedah Ulčarja kaže, da je sedanje vodstvo vendarle odločeno vztrajati: "Ne moremo privoliti v odkrite poskuse ukinitve praktično vseh študentskih pravic. Če nam ne bo uspelo z dialogom, bomo prisiljeni sprejeti tudi druge ukrepe, ki so nam na voljo. To mislimo zelo resno in pripravljeni smo vztrajati do konca. Podpora, ki jo v teh dneh prejemamo od študentske populacije, nam daje pogum, da pri naših prizadevanjih vztrajamo," pravi Ulčar.

Sedanja rektorica ljubljanske Univerze dr. Andreja Kocijančič pa meni, da o Ukrepu 26, predvsem zaradi njegove splošnosti in nedodelanosti, sploh ni mogoče zelo resno govoriti: "Reformni ukrep odbora za reforme je zapisan na enem samem listu. Vsebuje mnogo idej in nastavkov, ki so v tem trenutku nedorečene, lahko celo škodljive. Potrebne bi bile dodatne analize. Želimo, da se stvari spremenijo, a šele po tehtnem premisleku." Prav zato rektorica očitno razume razburjenje, ki ga je omenjeni ukrep povzročil med študenti: "S študenti smo na isti valovni dolžini. Oboji vemo, da je v visokošolskem prostoru treba nekaj postoriti in pozdravljamo prizadevanja, da se spremembe uveljavijo v kratkem času. Vendar pa menimo, da se je treba sprememb lotiti zelo načrtno, da ne bi porušili stvari, ki delujejo, potem pa vzpostavili sistem, ki bi bil vprašljiv." Rektorski kolegij se je tako odločil v miru proučiti predlagane reforme. Dopolnjen in poglobljen odgovor naj bi Oboru za reforme posredovali v začetku tega tedna.

Seveda smo o odzivu na predlagane reforme povprašali tudi glavnega protagonista poti, ki so jo sedaj začrtali reformatorji, dr. Petra Jambreka. Prav on je bil namreč prvi, ki je pred leti začel javno govoriti o tovrstnih posegih v visoko šolstvo. Žal Jambreku zaradi prezasedenosti na naša vprašanja ni uspelo odgovoriti.