ceste / Satelitsko pobiranje cestnine

Ena izmed večnih tem in dilem pri nas je, ali naj Slovenija končno uvede do voznikov osebnih vozil cenovno prijazne vinjete za plačilo cestnine, kakršne poznajo v Avstriji, ali naj ostane pri sedanjem načinu pobiranja cestnin. Pri slovenskem upravljavcu avtocest Darsu so večkrat poudarjali in dokazovali, da so spremembe nepotrebne. Vladni Urad za makroekonomske analize in razvoj pa je tudi letos izračunal, da je začasna uvedba vinjet ekonomsko neupravičena. Navsezadnje naj bi konec desetletja povsod po EU uvedli elektronsko cestninjenje, ki velja za najbolj pošteno. Vsak voznik bo plačal toliko, kolikor bo prevozil, račun pa mu bodo denimo enkrat na mesec poslali na dom. Za nadzor nad vozniki bo skrbel bodoči evropski satelitski sistem Galileo. Prvo elektronsko cestnino, ki temelji na satelitski navigaciji GPS in sistemu mobilne telefonije GSM, so za tovornjake že uspešno uvedli v Nemčiji. O uvedbi elektronskega cestninjenja pa se govori tudi v Sloveniji. Prejšnji teden je novinarjem pilotski projekt elektronskega cestninjenja predstavila skupinica, v kateri so največji slovenski mobilni operater Mobitel, Fakulteta za elektrotehniko iz Ljubljane, Fakulteta za elektrotehniko in računalništvo ter Fakulteta za gradbeništvo iz Maribora, Razvojni center IRC in OMEGA consult.

Na predstavitvi je bilo rečeno, da direktiva EU o povezljivosti elektronskih cestninskih sistemov, sprejeta leta 2004, sicer dopušča dve tehnologiji, kratkovalovno DSRC in satelitsko GNSS/CN, njihovi preskusi pa so pokazali izrazito prednost satelitskega cestninjenja, pri katerem gre za satelitsko določanje vstopa na avtocesto in izstopa z nje. Bistveno vlogo ima v avtomobil vgrajena naprava OBU (On-Board Unit), ki vsebuje modula GPS in GPRS/UMTS. Prvi skrbi za sprejemanje satelitskih signalov, drugi za komunikacijo z nadzornim centrom. Novo cestninjenje naj bi pomenilo tudi konec klasičnih cestninskih postaj, saj bo potekalo pri nekakšnih navideznih vratih, ki delujejo po načelu koordinatnih točk, ki jih napravi v vozilu pošilja satelit. Recimo na uvozih na avtocesto in izvozih z nje. Vprašanje je sicer, kako bodo pobirali cestnino od voznikov, ki prihajajo iz držav, ki niso članice EU, in v katerih ne poznajo elektronskega cestninjenja.

Sistem sam naj bi bil pasiven, to pomeni, da nadzornemu centru ne bi sporočal trenutnega položaja vozila, temveč le prehod skozi navidezna vstopna in izstopna vrata. Slovensko različico e-cestninjenja že preskušajo v praksi, rezultati pa naj bi bili tako obetavni, da bi lahko sistem vzpostavili že leta 2008. Šele čez dve leti pa naj bi bil povezljiv z drugimi podobnimi sistemi v EU.

Nekoliko kisle obraze vodij projekta je povzročil državni podsekretar na ministrstvu za promet in zveze Dean Herenda, vodja projekta uvajanja elektronskega cestninjenja v Sloveniji. Izkazalo se je, da se projekt elektronskega cestninjenja, ki naj bi v uporabo prišel že čez tri leta, pripravlja popolnoma brez vednosti prometnega ministrstva. Tudi Herenda se je z omenjenim projektom prvič seznanil na tiskovni konferenci. Prometno ministrstvo oziroma slovenska vlada pa bo nedvomno tista, ki bo izvajalca elektronskega pobiranja cestnine v Sloveniji izbrala z javnim razpisom. Herenda sicer pravi, da je zelo zadovoljen, ker so se pri nas lotili tako zapletene zadeve, kot je elektronsko cestninjenje, ki, kot pravi, sodi med večje izzive informacijske dobe, v kateri živimo. Največja težava pri elektronskem cestninjenju je, da se ga za zdaj loteva vsaka država posebej in po svoje. EU pa zahteva, da morajo biti sistemi interoperabilni, torej povezljivi med seboj. Tako da se bo voznik v EU lahko vozil po vseh državah z eno napravo v avtu. Nemčija, ki je že uvedla svoj sistem elektronskega cestninjenja prek satelitov, je s tem skušala doseči tudi, naj bi drugi posnemali njen sistem. "Nemčija je bila prva, ki se je odločila izstopiti iz razprav in slepe ulice v odborih za standardizacijo. Kljub posmehu marsikoga v političnih in strokovnih krogih, ki me je zelo spominjal na dileme in pomisleke ob uvedbi varnostnih pasov v sedemdesetih letih (predlagal jo je Volvo, op. a.) ali na primer v zvezi z Linuxom v informatiki v prejšnjem desetletju, so kljub vsemu vztrajali in dosegli svoje. Kljub zamudam je prišel januar 2005 (začetek delovanja Toll Collecta v Nemčiji) in nenadoma je začelo vreti tudi v državah, ki so bile najglasnejše nasprotnice tehnologije 'velikega brata'," pravi Herenda. Nasprotniki satelitov pri pobiranju cestnine naj bi se bali, da jih bo s tem lahko kdo ves čas nadzoroval. Zato se tudi tako poudarja, da sistem centru sporoča le prehod skozi določena navidezna vrata in ne položaja vozila. Sicer pa ima nemški sistem še številne pomanjkljivosti. "Kljub temu so Nemci, po mojem, po nepotrebnem zapletli sistemsko zasnovo elektronskega cestninskega sistema. S tem mislim na primer na trojno možnost prijav v sistem cestninjenja in štiri ravni nadzora, zaradi česar je OBU predrag in obcestna oprema predimenzionirana." Ena glavnih želja, ki prihajajo iz Bruslja, se nanaša na razmeroma nizko ceno naprave, ki bo nameščena v vozilu. Stala naj ne bi več kot 100 evrov. Pripravljavci slovenskega projekta pa so denimo omenili, da naj bi njihova napravica sprva stala le 80 evrov, kasneje pa še manj.

Elektronsko cestninjenje, kot ga uvajajo v številnih evropskih državah, bo sprva namenjeno tovornjakom, osebna vozila naj bi se jim pridružila šele prihodnje desetletje. Novega sodobnega in poštenega cestninjenja pa bodo gotovo najbolj veseli pobiralci cestnin, saj naj bi nekateri izračuni že kazali, da naj bi se v njihovo blagajno steklo kar 40 odstotkov več denarja, kot ga poberejo zdaj. Prav tako tudi ni rečeno, da se bodo z denarnimi posli ukvarjali upravljavci cest, kakršen je recimo Dars. Dogaja se, kot v sosednji Avstriji, da se s pobiranjem cestnine ukvarja kar izvajalec projekta, ki zato dobi 20 odstotkov od pobrane cestnine.