zunanja politika / Predsednikov projekt

"V politični javnosti SČG in še posebej v Republiki Srbiji je vaša izjava, da je ob izpolnitvi določenih pogojev samostojnost Kosova edina realna opcija, izzvala začudenje in proteste," je predsednik Srbije in Črne gore Svetozar Marović navedel glavni vzrok za odpoved obiska predsednika Slovenije dr. Janeza Drnovška v Beogradu, ki je bil napovedan za 2. novembra. Drnovškova ideja o samostojnem in neodvisnem Kosovu je močno razburila srbsko javnost. Srbsko-črnogorski predsednik je še zapisal, da se je zelo veselil obiska slovenske delegacije na najvišji ravni, toda "atmosfera, v kateri bi potekal obisk, in njegovi rezultati ne bi izpolnjevali skupnih ciljev, usmerjenih k evropski prihodnosti".

Drnovšek je Srbijo šokiral s svojim pismom predsednikom držav članic kontaktne skupine za Kosovo (Francije, Italije, Nemčije, Rusije, Velike Britanije in Združenih držav Amerike) in generalnemu sekretarju OZN Kofiju Ananu ter predsedniku Evropske komisije Joseju Manuelu Barossu. V njem je navedel nekaj svojih idej, kako bi lahko rešili položaj Kosova: "Pripadnikom srbske manjšine na Kosovu mora mednarodna skupnost zagotoviti varnost; Najbolj sveti srbski kulturni, zgodovinski in verski spomeniki na Kosovu dobijo eksteritorialni status. Varujejo jih mednarodne sile; Srbske občine na Kosovu dobijo samoupravo, s katero same odločajo o lokalnih vprašanjih; Srbska manjšina na Kosovu dobi stalno in zajamčeno zastopstvo v parlamentu Kosova; Srbi na Kosovu imajo stalnega predstavnika v kosovski vladi, ki skrbi za njihove interese; Mednarodna skupnost bo v 18 mesecih prenesla vse odgovornosti in pristojnosti za upravljanje Kosova na kosovske organe. V tem času se razpišejo volitve za parlament, vlado in predsednika Kosova; Kosovo bo svojo mednarodno pravno subjektiviteto pridobilo predvidoma v 5 letih, če bo mednarodna skupnost ugotovila, da so izpolnjeni temeljni demokratični standardi in zagotovljeno mirno sobivanje med pripadniki različnih narodnih skupin ..."

Zaradi diplomatskega zapleta, ki je nastal zaradi pisma svetovnim voditeljem, je slovenski predsednik poslal v Srbijo svojega svetovalca za zunanje zadeve Iva Vajgla. V Beogradu in Prištini naj bi pomiril Srbe in Albance. Tudi kosovski Albanci se namreč ne strinjajo povsem z Drnovškovim predlogom, saj zahtevajo popolno neodvisnost Kosova. Pri Drnovškovem predlogu pa gre le za pogojno neodvisnost. Drnovškov odposlanec Vajgl je za Odmeve pred odhodom v Beograd pojasnil, da je njegovo posredovanje v Beogradu in Prištini usklajeno tudi s slovenskim zunanjim ministrstvom. Vajgl pozneje v Beogradu ni dosegel veliko, saj je po poročanju STA izjavil, da je bila srbska stran glede samostojnosti Kosova trda in nepopustljiva z znanimi argumenti. "Verjetno nisem nikogar prepričal o tem, da njegov argument ni pravi. Ljudi sem prepričeval, da se morajo pogajati," je dejal Vajgl. "Glavni razlog, zakaj se je predsednik odločil za to, je, da se reši problem, ki obremenjuje celo regijo in ki pomeni oviro za evroatlantske integracije te regije, in ker je očitno, da status quo pomeni samo vsakodnevno poslabševanje gospodarske, politične in siceršnje situacije na Kosovu."

V gašenje spora je še pred Vajglovim obiskom Beograda posegel tudi zunanji minister Dimitrij Rupel, saj je njegovo ministrstvo zaradi Drnovškove pobude prejelo protestno noto srbskega zunanjega ministrstva. Rupel je po poročanju tiskovne agencije Beta poklical svojega srbskega kolega Vuka Draškovića in mu povedal, da je skupno stališče slovenskega državnega vrha, da rešitev kosovskega vprašanja, s katero se ne bi strinjala Srbija, ne bi bila dobra. Po Ruplovem mnenju gre pri nastali drami za nesporazum. Predsednik slovenske vlade Janez Janša pa je dejal, da gre za legitimno osebno mnenje Drnovška, ki pa ne izraža uradnega stališča Slovenije. Slovenska vlada o kosovskem problemu ni razpravljala. Srbsko javnost pa je pred pretiranim vznemirjenjem posvaril tudi bivši zunanji minister SČG Goran Svilanović, češ da je in bo podobnih idej, kot je Drnovškova, še veliko. Podobnega mnenja je denimo tudi švicarska zunanja ministrica.

Zaradi zapleta je težko pričakovati, da bi bila kmalu, če sploh kdaj, uresničena Drnovškova želja, da bi pogovori o prihodnosti Kosova potekali v Sloveniji. Slovenija naj bi po Drnovškovem mnenju kot država z izkušnjami z regijo in vpletenimi stranmi ter kot edina članica EU z območja nekdanje Jugoslavije lahko mednarodni skupnosti pri reševanju krize ponudila določene storitve.

Slovenski predsednik je ob reševanju problema Srbije in Kosova predstavil tudi svoj predlog o rešitvi mejnih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško. Zanj je sporazum o meji, ki ga je sprejel z nekdanjim hrvaškim predsednikom vlade Ivico Račanom, stvar preteklosti. "Zato se mi zdi, da je realna ocena, da je bolje, da vse skupaj preusmerimo na arbitražo ali mednarodno sodišče. Da tam pravniki vzamejo v roke dejstva in potem sprejmejo neko razsodbo ter da s tem razbremenimo medsebojne odnose do tega problema, saj se bo drugače, kot vidimo zdaj, iz leta v leto ponavljalo isto. Kar naprej neke napetosti, neki incidenti, kar naprej se ponavlja ista zgodba, odnosi so zaradi tega slabši, kot bi lahko bili, izgubljamo nepotrebno energijo, rešitve pa ni videti," je dejal v sredo na tiskovni konferenci. V nasprotju s slovenskim zunanjim ministrom Ruplom, ki je nedavno izrazil idejo, da bi hrvaško-slovenske mejne zagate na kopnem in na morju lahko reševali tudi znotraj EU, predsednik države ni naklonjen tej ideji. "Ne zdi se mi modro, da bi to vprašanje vezali na Evropsko unijo oziroma na proces vključevanja Hrvaške v Evropsko unijo. To bi namreč pomenilo za Slovenijo skušnjavo, da v neki točki zablokira ta proces, češ če Hrvaška ne bo sprejela takšne rešitve, kot mi mislimo, da je prav, potem ne bomo dopustili članstva Hrvaške v Evropski uniji. Mislim, da bi bilo to zelo slabo, ker bi znova poslabšali medsebojne odnose, najbrž kar dolgoročno. In to tudi Evropejcev ne bi navdušilo," je svojo vizijo pojasnjeval Drnovšek.

Predsednik republike se je po dolgem času odločil za samostojno akcijo v zunanji politiki. O primeru Kosova vlada ne razpravlja in nima pobude. Glede Hrvaške pa je stališče slovenskega predsednika povsem nasprotno stališču vlade, ki veže dogovor o meji na pogajanja o vstopu Hrvaške v EU.