gospodarstvo / Kdo bo lastnik divjadi?

Zakon o divjadi in lovstvu se ne spoštuje, ker se pripravlja nov zakon, pisan na kožo veleposestnikom

Aleksandar Mićić
MLADINA, št. 3, 19. 1. 2006

Lovec na race

Lovec na race
© Denis Sarkić

Potem ko je vlada RKC in drugim denacionalizirancem ogromno premoženja vrnila v naravi, se je začela druga faza, v kateri jim je treba omogočiti, da bodo to premoženje tudi čim ceneje upravljali oziroma z njim dobro služili. Ena od potez, ki bodo to omogočile, je sprememba zakona o divjadi in lovstvu. Ta se že pripravlja, čeprav je zdajšnji zakon začel veljati šele v začetku leta 2004. Po veljavnem zakonu bi morala vlada sprejeti uredbo o podelitvi koncesij za trajno gospodarjenje z lovišči. Vendar se je odločila drugače in je sprejetje uredbe, ki bi omogočala podelitev najmanj 20-letnih koncesij, ustavila: "Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v sodelovanju z ministrstvom za okolje in prostor pripravilo predlog uredbe o podelitvi koncesij za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v loviščih v RS, vendar Vlada RS ob oceni dejanskega stanja, ki se nanaša na področje gospodarjenja z divjadjo v loviščih, odločitve o izdaji navedene uredbe še ni sprejela."

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Aleksandar Mićić
MLADINA, št. 3, 19. 1. 2006

Lovec na race

Lovec na race
© Denis Sarkić

Potem ko je vlada RKC in drugim denacionalizirancem ogromno premoženja vrnila v naravi, se je začela druga faza, v kateri jim je treba omogočiti, da bodo to premoženje tudi čim ceneje upravljali oziroma z njim dobro služili. Ena od potez, ki bodo to omogočile, je sprememba zakona o divjadi in lovstvu. Ta se že pripravlja, čeprav je zdajšnji zakon začel veljati šele v začetku leta 2004. Po veljavnem zakonu bi morala vlada sprejeti uredbo o podelitvi koncesij za trajno gospodarjenje z lovišči. Vendar se je odločila drugače in je sprejetje uredbe, ki bi omogočala podelitev najmanj 20-letnih koncesij, ustavila: "Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v sodelovanju z ministrstvom za okolje in prostor pripravilo predlog uredbe o podelitvi koncesij za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v loviščih v RS, vendar Vlada RS ob oceni dejanskega stanja, ki se nanaša na področje gospodarjenja z divjadjo v loviščih, odločitve o izdaji navedene uredbe še ni sprejela."

Vlado naj bi bilo zmotilo, da je na ustavnem sodišču vloženih preveč pobud za ustavno presojo. Poudarila je še, da zaradi domnevnih kršitev človekovih pravic teče tudi postopek pred evropskim sodiščem za človekove pravice v Strasbourgu, zato se je odločila: "S predlagano uredbo, ki odpira možnosti za podelitev koncesij lovskim družinam, pa bi lahko prišlo tudi do ustvarjanja možnosti konfliktov med pravicami koncesionarjev in pričakovanimi upravičenji lastnikov gozdov in drugih zemljišč, ki v času predložitve predloga uredbe še niso rešeni." S tem je v bistvu navedla pravi razlog, zakaj noče spoštovati veljavne zakonodaje; noče namreč izneveriti pričakovanj lastnikov gozdov in drugih zemljišč. Drugačnega mnenja je predsednik Lovske zveze Slovenije Bojan Lepičnik: "Zdajšnji zakon, ki se ne izvaja, je nastavljen tako, da se z lovstvom ukvarjajo državna lovišča in lovske družine, te pa so neprofitne naravovarstvene organizacije. Naš cilj ni zgolj odstrel trofej, ampak vzdrževanje ustrezne številnosti živali, usklajeno z možnostjo okolja."

Vlada ne spoštuje zakonov

Lepičnik pravi, da je sicer res, da lovci še vedno vzdržujejo lovišča: "Naredimo, kar je treba, ne štrajkamo. Problem pa je pravna država, ki ne funkcionira. Pravno gledano tu lovstvo niti ni toliko pomembno, mi smo očitno le poligon za druge."

Žalostno za pravno državo pa je, da se vlada sklicuje na to, da uredbe ne more sprejeti zaradi pobud na ustavnem sodišču. Pobuda za presojo ustavnosti ne zadrži izvajanja zakona, razen kadar ga začasno zadrži samo ustavno sodišče. To pa tega pa v tem primeru ni storilo. Še huje, nihče ni niti predlagal začasnega zadržanja. Vlada se je postavila v vlogo ustavnega sodišča in je namesto njega ustavila izvajanje zakona. Bolj ali manj jasno je, da bo vlada sprejela nov zakon o divjadi in lovstvu, ki bo pisan na kožo cerkvi in denacionalizirancem oziroma velikim lastnikom gozdov. To je povsem legitimna pravica vsake vlade, le da mora do sprejetja novega zakona upoštevati veljavni zakon. Če bi vlada upoštevala sedanji zakon, bi nastale težave, ker bi morala podeliti koncesije za dobo najmanj 20 let in bi ji ob sprejetju novega zakona povzročalo preglavice to, kako koncesije preklicati. Zato zakona raje ne izvaja.

Novi zakon se že pripravlja

Ko smo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vprašali, ali je res, da se že pripravlja nov zakon o divjadi in lovstvu, smo dobili takle odgovor: "V izogib ustvarjanju možnosti konfliktov interesov in v smeri reševanja problematike bo Ustavnemu sodišču RS podan predlog za prednostno obravnavo zadeve, da se pripravijo ustrezne nove rešitve." Nič o tem, ali nov zakon pripravljajo ali ne. Kot smo izvedeli neuradno, je bila že ustanovljena komisija, pristojna za pripravo novega zakona. Vanjo naj bi bili povabljeni po en predstavnik lovcev oziroma lovskih družin, en predstavnik gozdnih gospodarstev, dva predstavnika kinološke zveze(?), trije predstavniki lastnikov gozdov in ljudje z ministrstva. Presenečata dva podatka. Prvič, čemu dva predstavnika kinološke zveze in, drugič, zakaj so med člani komisije kar trije predstavniki lastnikov gozdov in le en predstavnik lovcev oziroma lovskih družin. A kot smo že rekli, so to neuradni podatki.

Neuradno smo dobili tudi prvi osnutek zakona o divjadi in lovstvu, ki naj bi nadomestil zdajšnji zakon. Najzanimivejši členi seveda govorijo o uvedbi zasebnih loviščih. Teh do zdaj v Sloveniji nismo poznali. Osnutek zakona predvideva, da bo zasebno lovišče lahko vsaka prostorsko zaokrožena površina, ki pa ne bo smela biti manjša od 200 hektarjev. Komu je zakon pisan na kožo, nam pove tudi podatek, da je v Sloveniji samo 123 lastnikov, ki imajo več kot 100 hektarjev zemljišča, in RKC je največji med njimi, saj je zahtevala vrnitev več kot 36.000 hektarjev gozdov in več kot 20.000 hektarjev kmetijskih zemljišč. Približno polovico je že dobila vrnjeno. V povprečju pa ima prek 300.000 slovenskih kmetov v lasti manj kot tri hektarje zemljišč. V Združenju lastnikov gozdov in lovskih upravičencev, ki jih je že leta 2003 v Odmevih predstavljala Inka Stritar, so že takrat trdili: "Lovska pravica pripada lastniku zemljišča. Divjad ne more biti več lastnina države, pač pa je, tako kot je v večini evropskih dežel, res nullius, nikogaršnja lastnina in postane lastnina tistega, kjer pade dol. Ne more v gozdove privatnikov hoditi neka državna divjad." Predsednik Lovske zveze Slovenije Lepičnik pravi, da zasebna lovišča niso ustrezna rešitev in da bi morali obdržati sedanjo ureditev, ki je dobra in naravovarstvena: "Ko bodo lovišča v zasebni lasti, bo prevladal kapitalski interes, to pa je trofejni del lova, ki prinaša dobičke. Pozabili bodo na interes okolja. Lep primer imamo na Hrvaškem, kjer imajo po petih letih že težave, ker so pobili, kar se je pobiti dalo, saj so hoteli čim prej dobiti nazaj vloženi denar. To jih je pripeljalo do tega, da razmišljajo o spremembi zakona. Celo Nemci in Avstrijci hočejo prepisati naš model, ki ga hoče vlada zdaj spremeniti."

Neuradno smo še izvedeli, da se z osnutkom zakona ne strinjajo niti vsi člani koalicije. Ali bo šefom strank do glasovanja uspelo disciplinirati poslance, bomo videli.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Lahko Slovenija umakne priznanje Palestine?

Le upamo lahko, da Janševa vlada tega ne bo storila

Trump o Netanjahuju / »Če mu rečem, naj nekaj naredi, to tudi stori«

Kakšen odnos imata ameriški predsednik in izraelski premier?

Izraelska veleposlanica / »Slovenija je storila korak predaleč«

Slovenija naj bi bila edina država na svetu, ki je to storila Izraelu