davki / Skrivnostne analize

Minister za kulturo Vasko Simoniti se je prejšnji teden javno opravičil poslancu LDS Alešu Guliču. Vse se je začelo novembra, ko je Gulič ministra vprašal, kako bi napovedane gospodarske reforme vplivale na kulturo v Sloveniji. Minister je namreč večkrat omenil, da je naročil takšne raziskave. Po novem letu pa je Gulič sporočil, da ministrovega odgovora ni prejel. Minister mu je očital, da to ne drži. A izkazalo se je, da poslanec res ni prejel odgovora. Ta je bil namreč namesto v parlament poslan na naslov Občine Škofja Loka. Zakaj prav tja, glede na to, da je Gulič iz Trbovelj? Šlo naj bi zgolj za napako uradnikov iz vložišča ministrstva. Minister se je za napako opravičil. Gulič pa je prejel odgovor. Opravičilo je ocenil kot hvalevredno, z vsebino odgovora pa ni bil zadovoljen. Minister je namreč sporočil, da analize še vedno niso končane in zato niso javne.

Napovedane reforme so med kulturniki požele veliko neodobravanja. Zlasti zaradi predloga o uvedbi enotne davčne stopnje (EDS), ki bi jo najbolj čutili tisti proizvodi, za katere danes velja znižan, 8,5-odstotni DDV. Mednje sodijo tudi knjige. Večina založnikov je zato prepričana, da bi imel drastičen dvig davka na knjige hude posledice za domačo založniško dejavnost. Zaradi višjega davka bi morali podražiti knjige, prodaja knjig bi se zmanjšala, zlasti manjše, komercialne založbe pa bi se znašle v likvidnostnih težavah. Napovedi založnikov so torej črnoglede. Zato ni presenetilo, da je želelo kulturno ministrstvo tudi samo preveriti, kako bi na kulturo vplivale napovedane reforme. Naročili so tri raziskave, za katere so odšteli 5,5 milijona tolarjev. Za kakšne raziskave gre?

Izsledkov na ministrstvu tudi nam niso želeli pokazati. Čeprav so pogodbe z raziskovalci podpisali že septembra in čeprav so zadnjo od treh raziskav prejeli že 9. decembra, se je namreč ministrstvo z vsemi tremi izvajalci dogovorilo, da s tem projekt še ni končan. "Trenutno poteka obravnava raziskovanih rezultatov v strokovnih službah ministrstva. Naročena pa je tudi zunanja recenzija opravljenega raziskovalnega dela," nam je povedala Nina Orel. Po naših informacijah naj bi bila mnenja recezentov znana že v ponedeljek. Kdaj bo ministrstvo analize razkrilo javnosti, pa ni jasno.

Kaj smo torej uspeli izvedeti? Kaj je želelo ministrstvo sploh raziskati? Zastavili so si dva cilja. Prvič, kakšne finančne posledice bi imela uvedba EDS na kulturo v Sloveniji. In drugič, kakšne posledice ima že uvedena EDS na kulturo na Slovaškem. Raziskovalci so se zato zavezali, da bodo pregledali sedanjo slovensko davčno zakonodajo, da bodo ocenili davčne obremenitve kulturnikov in kulturnih ustanov ter tudi to, kakšen vpliv bi imela uvedba EDS nanje. Poglobiti so se morali tudi v primer Slovaške. In pregledati, kakšne izkušnje imajo z davčnimi reformami izbrane evropske države. Katere, na ministrstvu niso pojasnili.

Kdo so avtorji analiz? Na ministrstvu pravijo, da gre za "kvalificirane strokovnjake". Primerjavo med vplivom uvedbe EDS na kulturo v Sloveniji in na Slovaškem je kulturno ministrstvo zaupalo Apokalipsi oziroma Stanislavi Repar. Reparjeva je sicer doktorica literarnih ved, pesnica in prevajalka (v slovaščino je prevedla denimo Alamuta). Drugi dve analizi sta proučili, kakšen vpliv bi imela uvedba EDS na kulturo v Sloveniji. Prve so se lotili v podjetju MFB Consulting, ki med drugim izdaja revijo o davkih Denar. Nosilka projekta je davčna strokovnjakinja Snežana Šušteršič, kar je nenavadno, saj gre za ženo direktorja Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Janeza Šušteršiča, ki je hkrati eden glavnih vladnih reformistov. Pri projektu sta sodelovali še direktorica MFB Consulting Biserka Ošlaj in Eva Zver, ki je na spletni strani Umarja zapisana kot urednica Umarjevih delovnih zvezkov. Druge analize pa so se lotili na Ekonomski fakulteti. V sodelovanju z Matejem Drevom in Milošem Sterletom jo je pripravil profesor Aleš Vahčič, ki velja med mlajšimi ekonomisti za guruja neoliberalizma na Slovenskem, je pa tudi eden izmed reformistov.

Vahčič, ki odkrito pozdravlja reforme, ker naj bi pospešile gospodarsko rast, nam je razkril še nekaj podrobnosti o njegovi analizi. "Nobene teorije ni, da bi se ob uvedbi EDS cene knjig povečale za 11 odstotkov, za kolikor bi se dvignil davek. Cene naj bi se zvišale za približno polovico, torej za 5 do 6 odstotkov," trdi Vahčič. Tudi subvencije naj se po njegovem ne bi bistveno spremenile. "Večina knjig, ki jih hočemo podpreti, izvirna slovenska literatura, bo subvencionirala praktično enako kot sedaj. Kar se tiče komercialnega založništva, pa ne vem, zakaj bi subvencionirali Harryja Potterja." Vahčič sicer dodaja, da je njegova analiza le delno dokončana, saj še čaka na nekatere podatke. "Gre za podatke o zaključnih računih javnih in zasebnih kulturnih inštitucij in za podatke o plačah po dohodkovnih razredih. Želel sem, da bi imeli na voljo več časa, a ker ga nismo imeli, smo morali ministrstvu poslati parcialne analize."

Kljub temu pa so se pojavila tudi ugibanja, ali Janševa vlada z objavo izsledkov raziskave morda ne zavlačuje tudi zato, da bi prikrila neprijetne ugotovitve. Tako meni denimo Gulič. "Povedali so mi, da so analize v medresorskem usklajevanju, ki bo dalo komentar na analize. Ta me sicer zanima, še bolj pa me zanimajo same analize. Imam občutek, da jim analize niso naklonjene, zato jih rešujejo na račun kakšnega imena znotraj svojih krogov. Verjetno se to dogaja v Damijanovi skupini." Skrivanje raziskav sicer ne bi bilo nič novega. V času Ropove vlade je bila naročena raziskava o novih manjšinah v RS, ki pa ji je direktor urada za narodnosti Janez Obreza nadel oznako zaupno. Ropova vlada se v letu dni do raziskave ni opredelila in je raje dovolila njeno zaupnost. Menda tudi zaradi neprijetnih ugotovitev. Do objave raziskave je prišlo predvsem zaradi pritiska pooblaščenke za dostop do informacij javnega značaja Nataše Pirc Musar. Ali bo tudi tokrat pooblaščenka na koncu tista, ki bo razkrila analize?