25. 8. 2006 | Mladina 34 | Politika
Boj za humanitarca
Reševanje Toma Križnarja iz sudanskega zapora se je v Sloveniji sprevrglo v bitko med različnimi političnimi opcijami, pa tudi med vlado in predsednikom države
Novica, da so slovenskega mirovnika in predsednikovega odposlanca za Darfur Toma Križnarja v Sudanu obsodili na dve leti zapora ter denarno kazen in zaplembo premoženja, je najprej šokirala slovensko javnost. Kmalu pa se je razvila prava politična bitka in začela so se medsebojna obtoževanja, kdo je storil premalo za njegovo izpustitev, saj so Križnarja v Sudanu aretirali že 20. julija. Vsi so potihem pričakovali, da ga bodo Sudanci le izgnali in mu kvečjemu naložili denarno kazen. Toda to se ni zgodilo, sudanski sodniki so bili precej bolj neusmiljeni. Križnarja so poleg ilegalnega prehoda meje obsodili tudi vohunjenja in lažnega poročanja o Sudanu ter mu naložili zaporno kazen. Ta sicer ni prva v njegovi mirovniško-humanitarni karieri, toda prej se je vedno nekako izvlekel iz ječe, tudi s posredovanjem slovenske diplomacije. Toda tedaj je deloval bolj za svojo dušo, tokrat pa je imel smolo, da je dobil naziv odposlanca predsednika RS za Darfur. Tako je padel v politična nesoglasja med vlado in predsednikom države Janezom Drnovškom glede zunanjepolitičnega delovanja slovenskega predsednika. Zdi se, da je ministrstvo za zunanje zadeve privoščljivo do zadnjega čakalo s prizadevanji za osvoboditev Križnarja, v slogu, pa naj ga zdaj reši Drnovšek sam, kakor ve in zna. Zunanji minister Dimitrij Rupel je ob Križnarjevih težavah obmolknil. Povsem drugače je bilo recimo lani, ko je v pakistanskih gorah nesrečno obtičal alpinist Tomaž Humar. Pakistanski reševalci so izpeljali eno najdrznejših reševalnih akcij vseh časov šele po posredovanju slovenske diplomacije, še posebej ministra Rupla.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
