28. 8. 2006 | Mladina 35 | Politika
Antiglobalizem je passe
Recesija na aktivistični sceni
Žalostni shod proti rasizmu 26. aprila letos: motorizirani splav z razposajenimi aktivisti
© Matej Leskovšek
Francoski situacionist Raoul Vaneigem je leta 1967 v svoji knjigi Revolucija vsakdanjega življenja, ki so jo kritiki označili za "teroristično biblijo, ki se je ne da analizirati", brezkompromisno, surovo, a povsem pravično zapisal: "Ljudje, ki govorijo o revoluciji ter razrednem boju, ne da bi se pri tem nanašali na vsakdanje življenje, ne da bi vedeli, kaj je subverzivnega v ljubezni ter kaj je pozitivnega v zavračanju omejitev, takšni ljudje govorijo s trupli v ustih." Takrat so bile stvari eksplozivno jasne, kot se to spodobi za čase, ki dišijo po gorečem bencinu. Mladi po vsej Evropi in širše po svetu so se odločno uprli moderni, potrošniški družbi, ki je prek nenehnega proizvajanja lažnih, abstraktnih potreb zaprla celotno generacijo mladih v kletko mrtvega časa, v katerem je vsak dan enak prejšnjemu. Eden izmed temeljnih sloganov, ki so pomagali graditi ulične barikade, se je tako glasil: "Nočemo živeti v družbi, v kateri je obljuba, da ne bomo pomrli od lakote, kupljena s tveganjem, da bomo umrli od dolgčasa!"
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
