21. 9. 2006 | Mladina 38 | Politika
Umetna Slovenija
Na ministrstvu za kmetijstvo pripravljajo zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z drugimi kmetijskimi rastlinami
Sever Norveške razkriva nekaj, kar lahko z gotovostjo označimo kot raj za občudovalce narave. Če upoštevamo nasvet angleškega pisatelja Jeroma Klapke, da "ni nič bolj zamudnega od opisovanja pokrajine in nič bolj dolgočasnega, kot to brati", potem naj zgolj naštejemo par stvari: svetle polarne noči, dolgi fjordi, obdani z visokimi, strmimi pobočji ogromnih gora, kjer kraljujejo večni sneg ter mogočni ledeniki, in pa prostrani gozdovi, ki se po svoji veličini ter skrivnostnosti lahko primerjajo le z večno sivino tihega morja. Neokrnjena narava v svoji popolnosti. Skoraj. Nekaj deset kilometrov izven mesta Tromso oko ugleda nekaj precej nenavadnega. Nasade jagod - seveda ne v polmetrskem snegu, temveč v lepo urejenih 'toplih' gredah. Toda kako to, da lahko jagode preživijo v takšnem surovem vremenu? Lokalni prebivalci razložijo, da to v bistvu niso naravne jagode, temveč gensko spremenjeni organizmi (GSO), katerim je bil dodan gen ribe z imenom arktična kambala (lat. Pleuronectes glacialis). Gen izloča antifrizne snovi, s čimer rastline postanejo odporne proti mrazu. Superjagode torej, prišleki iz nekega drugega sveta. Tovrstnih primerov je nešteto. V korporacijskih laboratorijih biotehnologi poljskim rastlinam dodajajo DNK-je živali, recimo škorpijonov ter pajkov, pa tudi človeške gene. Gensko spremenjeni organizmi prispejo do nas v obliki različnih končnih produktov, na katerih bi lahko konec koncev pisalo "Utihni in pojej!", kar smo kot otroci menda vsi poslušali od svojih babic. Ironično je predvsem to, da so v svetu transgene hrane največji poraženci prav vegetarijanci, ki prisegajo na sojine izdelke in podobno.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
