MLADINA Trgovina

Jure Trampuš

6. 10. 2006  |  Mladina 40  |  Politika

Sodba v imenu sv. duha

Katoliško društvo pravnikov poziva sodnike, naj se udeležijo maše

Se bo minister za pravosodje in malteški vitez Lovro Šturm udeležil rdeče maše?

Se bo minister za pravosodje in malteški vitez Lovro Šturm udeležil rdeče maše?
© Denis Sarkić

V sredo, 11. oktobra, ko se bosta v Minsku spoprijeli reprezentanci Slovenije in Belorusije, bo v ljubljanski stolni cerkvi potekala rdeča maša, ki jo bo daroval pomožni škof Anton Jamnik. Rdeča maša? Kaj za vraga pa je to? Gre za zbor krščanskih proletarcev ali spreobrnjenih komunistov? Je to himnična tragedija Ivana Mraka? Ne prvo, ne drugo, ne tretje. Rdeča maša je evharistična daritev za pravnike ob začetku sodnega obdobja. Namen takšne maše je "prošnja za pomoč in razsvetljenje Svetega Duha pri delu in študiju". K rdeči maši so povabljeni vsi, katerih delo "v močni veri zaznamuje prizadevanje za pravičnost v svetu", tisti, ki so verni, pa bodo lahko prejeli tudi "zakrament pokore in svete evharistije". Maša je dobila ime po rdeči barvi liturgičnih oblačil duhovnikov in sodniških tog (v Sloveniji so te sicer črne), rdeča pa je tudi "barva pravičnosti in Svetega duha". Rdeča maša, ki jo opravijo škofi ali duhovniki, je pač religiozni ritual, namenjen sodni druščini ob začetku sodnega obdobja. Saj veste, tudi sodniki pri sodnih odločitvah potrebujejo božjo pomoč. Podobno mašo smo v Sloveniji imeli že lani, daroval jo je nadškof in metropolit Alojz Uran, pri njej pa sodnikov ni bilo, če seveda ne štejemo sodnikov cerkvenega sodišča.

Rdeča maša ni slovenska iznajdba. Prvič naj bi se bila pojavila v srednjem veku, v Franciji, v času inkvizicije. In potem iz Pariza pljusknila po evropskih državah in odšla čez lužo. V ZDA je rdeča maša kontroverzen dogodek, udeležujejo se je politiki, vrhovni sodniki, diplomati, predstavniki kongresa in predsednik ZDA. Lani je Bush k maši prišel skupaj s predsednikom vrhovnega sodišča Robertsom. Tam nista bila kot navadna državljana, zunaj službenega časa, pač pa kot predstavnika oblasti. In cerkev se tega dobro zaveda. Škofi tako pri rdeči maši med drugim zagovarjajo politiko Vatikana, kritizirajo tiste pravnike, ki vztrajajo pri strogem spoštovanju načela ločitve cerkve od države, in pridigajo o krščanskih vrednotah. Rdeče maše so eden od načinov, kako katoliška cerkev poskuša vplivati na odločitve politikov in še posebej sodnikov, so religiozni dogodek, pri katerem sodelujejo uradni predstavniki države.

In Slovenija? Vabilo k rdeči maši je odposlalo Akademsko društvo Pravnik, podpisal pa ga je kancler društva Miha Gubenšek, ki je zaposlen na ministrstvu za pravosodje, v sektorju za popravo krivic in narodno spravo. Vabilo je bilo poslano, kot pravi Gubenšek, "pravnikom, ki trenutno zasedajo najodgovornejša mesta v pravosodju in v državni upravi". K maši so seveda vabljeni vsi pravniki in študenti prava. "Udeležba pri rdeči maši je stvar in odgovornost posameznika, prav tako tudi to, ali bo prišel v sodniški togi in kako bodo besede, ki jih škof izreče v pridigi, vplivale na njegovo delo," še dodaja Gubenšek.

Društvo ima sicer sedež na ljubljanski pravni fakulteti, v njem pa si prizadevajo za "dvig pravne kulture, razvoj pravne znanosti in uveljavitev tradicionalnih vrednot humanizma na gospodarskem, političnem, kulturnem in akademskem področju". To so gotovo pozitivne usmeritve. A društvo ima še nekaj drugih načel. Pravičnost, srčnost, zmernost člani dosegajo s spoštovanjem in varovanjem pravne države, pa tudi s spoštovanjem "človekovega življenja od spočetja do naravne smrti" in "zakonske zveze kot skupnosti moškega in ženske". Akademsko društvo Pravnik je združenje, ki se zavzema za katoliške vrednote, nedavno pa se je odločilo za vključitev v Mednarodno združenje katoliških pravnikov. Odločitev je temeljila na posredovanem povabilu Slovenske škofovske konference. V zadnjih letih so objavili tudi nekaj mnenj. Precejšnjega odziva je bilo recimo deležno tisto ob referendumu o zdravljenju neplodnosti z biomedicinsko pomočjo, kjer so se jasno postavili na stran nasprotnikov neuspešnega Kebrovega zakona. Oglasili so se tudi v času kampanje za Nato in zapisali, "da je vstop Slovenije v transatlantsko zavezništvo izjemnega pomena za slovensko prihodnost".

Podobna vprašanja, s kakršnimi se ukvarjajo v ZDA, se postavljajo tudi v Sloveniji. Ali je primerno, da se sodniki kot funkcionarji udeležujejo maš? Je s tem kršena ločitev cerkve od države? Kje je meja med osebnimi nazori sodnikov, recimo glede pravice do splava, in zakonskimi paragrafi? Kadar je v Sloveniji maša za domovino, je morda, vsaj zaradi protokolarne vljudnosti, primerno, da se je udeležijo predstavniki oblasti. Pa čeprav se že ta poteza komu zdi nehigienična. A bistveno sporneje je, kadar katoliško pravno društvo prireja mašo in priprošnje svetemu duhu, vabilo pa pošlje predsednikom sodišč različnih instanc in jih vljudno prosi, "da vabilo posredujejo tudi vašim zaposlenim". Ja, kaj pravzaprav pričakujejo? Da bodo predsedniki sodišč zaposlenim razdelili vabila, se potem vsi skupaj oblekli v sodniške toge, v četici odkorakali do ljubljanske stolnice in se tam pokorili pod znamenjem križa.

Kakršenkoli, četudi neformalen namig predsednika sodišča zaposlenim, naj se udeležijo maše, bi bil nedopusten. Sodniki v skladu z zakonom sodijo po svoji vesti, etične norme pa se v družbi ne morejo podrejati zgolj enim, cerkvenim. Sodniki lahko v prostem času delajo, kar želijo. Lahko, če jih je volja, vsak dan zahajajo v cerkev. Zelo pa je sporno, če se kot funkcionarji udeležijo maše, med katero se pridiga o katoliških vrednotah in pravičnem sojenju. V času, ko cerkev poskuša rehabilitirati škofa Rožmana, je rdeča maša primeren kraj, kjer bi lahko izgubljenim sodnikom Sveti duh pomagal do pravične odločitve.

Ministrstvo za pravosodje pri pripravi rdeče maše ni sodelovalo. Minister Šturm, ki se v prostem času rad odene v opravo malteškega viteza, aktivnosti v tednu rdeče maše še nima določenih. Tako na ministrstvu podatka o njegovi morebitni udeležbi "ne morejo potrditi". A morebitne udeležbe tudi niso zanikali. Ministra Šturma smo povprašali še o razmerju med osebnimi stališči posameznika in pravnimi normami, o javnem izražanju politične podpore in o javnem zagovarjanju stališč Akademskega društva Pravnik. Minister se je odgovorom ognil. Po njegovem so namreč "v pristojnosti Sodnega sveta in Slovenskega sodniškega društva".