23. 3. 2007 | Mladina 11 | Politika
Sv. Plečnik
Čudežnost Plečnika bo izginila takrat, ko jo bodo začeli iskati
© Tomo Lavrič
Moje prvo srečanje s Plečnikom? Ko sem zaradi šolske literature prvič stopil v NUK: živa groza. Kljuka nalašč taka, da se ne prilega v roko, masivnost vhodnih vrat, da moraš uporabiti vso silo telesa, da se zrineš noter, povsod toliko marmorja, kot ga nisem videl nikoli prej na nobenem pokopališču, v vse smeri geometrijsko naloženega, zloženega v stopnice nekam navzgor v slabo osvetljeno temo. Šele čisto na vrhu kanček dnevne svetlobe, ki pronica iz nekakšnih stropnih ali nadvratnih lin zato, da neznatnemu pasantu v tem mavzoleju prižgejo upanje, da ni za vselej pokopan. Končno velika čitalnica. Svetla, nič kamnita - z ljudmi, sedečimi v poravnanih vrstah, ki nemo bulijo predse na neudobnih stolih. Da niso kipi, ampak živi, ugotoviš šele po šepetanju, grehu, ki ga skrivajo pred drugimi. Nobena frustracija v znanosti, noben stik s kulturo, niti s slovenskim filmom, niti z JLA, niti spremljanje politike, nič, prav nič ni primerljivo z mojim prvim srečanjem s Plečnikom. A kljub vsemu, kot zarukan podeželski mulc, s svetom skregan, povprečen v vseh ozirih, sem vendarle že takrat imel toliko zaupanja v znanost in umetnost in v sebe in v slovensko kulturo, da sem vedel, da v vsem tem le mora biti še kaj več od občutja, na kakršnega me je Plečnik navlekel v prvem stiku. Plečnik je dejstvo. Da mimo njega ne moreš, ko vstopaš v najvišji kulturni hram, in da se rešiš le, če mu ne padeš na finto, to dejstvo je bistvo Slovenstva. Red, marmor, nacionalna Kultura, mrak, zgubljenost, Znanost, hlad, disciplina, Umetnost, zaprašenost, ponižnost, mišljenje, neveselost, trdo delo, avtoriteta, brezizhodnost - v mojih možganih so ti pojmi dolgo brneli kot sinonimi. Živa groza. Razlika med njo in strahom, pravi Cankar, je v tem, da pri strahu še nekako veš, kaj te čaka za vrati, pri grozi pa veš samo, da nič ne veš, da se ne moreš upirati, niti ganiti, niti muksniti, niti misliti. Trpljenje brez kančka upanja, da se boš zbudil. Naslov te Cankarjeve črtice je Obnemelost, lahko pa bi se imenovala tudi Plečnik. Frustracijo sem rešil šele na Žalah in s tisto zbrkljano cerkvico na Barju. Namesto monumentalnosti na mrtvaškem kraju nepričakovana igra stilov, zračnost, svetloba, prostor za druženje, zelenje, ptiči. Tempelj svetega Mihaela pa kot barjanski kup smeti, odpadni gospodinjski predmeti visijo s stropa, lično oblikovani v sakralne okraske, da dihajo profanost, prijazen župnik te ob vsaki uri spusti noter (brez vstopnine), lahko kramljaš s prijatelji, moliš ali pa nabiraš ideje za dekoracijo domače sobe. Plečnik ima za vsakega nekaj, a vedno zmede.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
