Družinski pogled na zgodovino

V avgustovski številki revije Obrazi smo lahko prebrali zgodbo o novi ljubezni ministra za šolstvo in šport ter podpredsednika največje vladne stranke Milana Zvera, o zgodovinarki Andreji Valič Zupan, ki mu je dala "nekaj, kar mu je manjkalo". Čeprav so tako osebne izpovedi ministrov precej neobičajne, smo lahko izvedeli, da si s partnerko - ta je bila do letošnjega oktobra redno zaposlena v Tehniškem šolskem centru Kranj, zdaj pa je polovično zaposlena na Gimnaziji Kranj, na Fakulteti za družbene vede (FDV) po avtorski pogodbi izvaja vaje iz predmeta Moderna zgodovina pri nosilcu predmeta Janku Prunku, sicer pa vodi Društvo učiteljev zgodovine - zelo zaupata in da drug drugega dopolnjujeta.

Pred dnevi pa je časnik Dnevnik razkril, da se minister in njegova partnerka ne dopolnjujeta le zasebno, ampak tudi pri profesionalnih aktivnostih. Andreja Valič Zupan namreč sodeluje pri projektu Kvalitativna in kvantitativna analiza učbenikov zgodovine, ki ga izvaja raziskovalna enota Zavoda za šolstvo. Projekt je odobrila Javna agencija za raziskovalno dejavnost (ARRS), ki sodi pod visokošolsko ministrstvo in projekt v manjši meri tudi sofinancira. Za ključni del sofinanciranja pa je zadolženo ministrstvo za šolstvo in šport, ki bo za dvoletni projekt namenilo 38.182 evrov, od tega letos 19.784 evrov.

Pri projektu, ki se bo končal prihodnjo jesen, sodeluje še sedem drugih raziskovalcev in raziskovalk, ki bodo letos skupno dobili 6062,96 evra bruto, naslednje leto pa 6393,67 evra bruto honorarja. Nosilec projekta je višji svetovalec na Zavodu RS za šolstvo Branko Slivar, zavod pa poleg njega zastopajo še Vojko Kunaver, Vincenc Filipčič in Janez Globočnik, ki sicer predseduje tudi strokovnemu odboru SDS za šolstvo. Med zunanjimi sodelavci projekta najdemo poleg ministrove partnerke tudi njeno hčer Nino Zupan Šorli, ki je diplomirala pred tremi leti in je zaposlena na Tehniškem šolskem centru Kranj, predlagalo pa jo je Društvo učiteljev zgodovine, ki jo vodi njena mama, Janka Prunka, profesorja s FDV, avtoriteto na področju zgodovine, ki pa je resda tudi nadrejen ministrovi partnerki, pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami pa se je angažiral v strokovnem svetu SDS, in Špelo Verbič Trunk, ki je leta 2005 magistrirala iz politične ideologije v učbenikih zgodovine v socializmu in postsocializmu pri profesorju Prunku.

Če ponovimo, pri projektu, ki ga sofinancira šolski minister in podpredsednik SDS Milan Zver, med drugim sodelujejo njegova partnerka, njena hči in dva aktivna podpornika SDS.

Manj kolaboracije, več Karantanije

Zgodba ima še eno plat. Projekt Kvalitativna in kvantitativna analiza učbenikov zgodovine temelji na predpostavki, da je slovenski izobraževalni sistem po letu 1990 sicer doživel precejšnjo vsebinsko transformacijo, vendar ni našel do konca izpeljanih rešitev. Ali z drugimi besedami, ki jih najdemo na spletni strani Zavoda za šolstvo: "Presežena (politična) ideologija in preseženi (politični) miti so še vedno preveč prisotni v učni snovi. Raziskava naj bi ugotovila, da pretekle vsebinske spremembe niso bile dovolj izrazite oz. so bile pomanjkljive." Pouk zgodovine naj bi torej prevetrili, rezultati analize, v kateri bodo proučili tako zgodovinske učbenike za osnovno kot tudi za srednjo šolo, pa naj bi služili kot eden najpomembnejših dejavnikov za sestavo novih učnih načrtov za pouk zgodovine. In ne samo to: "Na podlagi teh bodo napisani novi zgodovinski učbeniki, ki naj bi upoštevali ravnovesje med besedilom in drugimi prvinami, pluralnost interpretacij preteklosti, zanimanje in vedoželjnost o preteklosti ter primernost besedila starosti in sposobnosti učencev in dijakov." Zgolj ena novost za pokušino. V sredo je ob letu Svetega pisma potekal posvet predstavnikov verskih skupnosti, na katerem je kot predavatelj nastopil tudi predstavnik Zavoda za šolstvo Janez Globočnik, sicer tudi član skupine, ki analizira zgodovinske učbenike, in SDS. Menil je, da je zgodovina religij pri srednješolskem predmetu zgodovina trenutno zelo zapostavljena, in napovedal, da bo v prenovljenih učnih načrtih in učbenikih, ki jih načrtujejo že za naslednje šolsko leto, to "škandalozno stanje preseženo".

Zadnje leto so dejansko v pripravi novi učni načrti, ne le za zgodovine, pač pa za vse predmete v osnovnih šolah in gimnazijah. Čeprav se stroka strinja, da bi bile nekatere spremembe učnih načrtov dobrodošle, seveda le, če bi bile uvedene postopoma in premišljeno, se marsikdo obenem sprašuje, ali se nam manj kot desetletje po zadnji veliki reformi učnih načrtov zdaj vendarle ne obetajo preobsežne spremembe, in predvsem, ali do teh ne prihaja prehitro. Namestnica predsednika Strokovnega sveta za splošno izobraževanje Ljubica Marjanovič Umek nam je denimo avgusta povedala, da člani Sveta do takrat sploh niso bili seznanjeni niti z izhodišči za prenovo, kaj šele z vsebino novih učnih načrtov, čeprav bi morale vse večje spremembe skozi njihovo sito. In do nekaterih večjih sprememb naj bi vsekakor prišlo. Recimo pri učnih načrtih za pouk matematike, slovenščine in zgodovine. Sprememba slednjih ne preseneča, saj je minister Zver ob začetku mandata večkrat povedal, da ni zadovoljen s sedanjo obravnavo zgodovine v šolah, kritičen je bil do maturitetne komisije za zgodovino, ker se ni strinjal z njeno razlago zgodovine, podal je celo seznam vladi všečnih zgodovinarjev. Obenem pa je dal tudi nekaj konkretnih predlogov glede tega, kako bi se moral spremeniti pouk zgodovine v srednjih šolah: izpadle naj bi teme, ki nas "ločujejo in ideološko diferencirajo", recimo "kolaboracija", več prostora pa naj bi se našlo za doslej "neupravičeno prezrte elemente slovenske zgodovine". Ti so po ministrovem mnenju Karantanija, množična gibanja iz leta 1848, prva svetovna vojna in zlasti general Maister ter podrobnejša obravnava konca druge svetovne vojne.

Spreminjanje učnih načrtov pri zgodovini je še posebej občutljivo, saj pogosto obstaja bojazen, da bi si pot v zgodovinske učbenike poleg zgodovinskih dejstev izboril tudi ideološko-kulturni boj, kakršen je bil značilen za učbenike v prejšnjem družbenem sistemu, pisane v vznesenem jeziku. Zato je pomembno, da so tako učni načrti za pouk zgodovine kot tudi zgodovinski učbeniki izključno v domeni stroke. Šolsko ministrstvo je lani kljub nekaterim ministrovim konkretnim predlogom zanikalo, da bi imelo dejansko kaj opraviti pri posodabljanju učnih načrtov za pouk zgodovine. Zagotovili so, da je to v izključni pristojnosti Zavoda RS za šolstvo.

Zdaj pa se je izkazalo, da v organu Zavoda RS za šolstvo, ki bo podal podlago za nove učne načrte pri zgodovini in za nove zgodovinske učbenike, sedi skupina ljudi, ki je ministru zelo blizu. Tudi njegova partnerka. Tako se dvomu, da sta si minister in njegova stranka s tem pridobila vpliv nad prihodnjim poučevanjem zgodovine, ne glede na strokovnost raziskovalcev ne moremo izogniti.

Brez komentarja

Boj proti korupciji in klientelizmu, ki naj bi se razpasel v obdobju, ko je vlado vodila LDS, je bil pred zadnjimi parlamentarnimi volitvami ena glavnih tem, ki jih je izpostavljala takratna opozicija. Sklicevala je izredne seje parlamenta, zahtevala odstop vlade premiera Antona Ropa, ji očitala neizpolnjene obljube, zamujene priložnosti za uspešnejši in hitrejši razvoj, predvsem pa razmah klientelizma in korupcije, ki naj še nikoli ne bi bila tako žgoča kot ravno tisti trenutek, ki ga je takratni vodja opozicije Janez Janša ovekovečil s tem, ko je v parlament prinesel protikorozivno pršilo WD-40. Potem se je oblast zamenjala. A izkazalo se je, da tudi ta ni imuna na tisto, kar je očitala svojim nasprotnikom. Zabeležili smo lahko primere korupcije, konflikta interesov, pa tudi razmeroma nenavadnih družinskih povezav. Pred časom je bila recimo Špela Brezigar, hči generalne državne tožilke Barbare Brezigar, ena izmed štirih izbranih kandidatov na javnem natečaju za delovna mesta državnotožilskih pripravnikov na okrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani. Boj za pripravniška mesta je bil oster do decimalke, o njem pa je odločila tričlanska komisija, ki so jo sestavljale dve sodelavki Barbare Brezigar in ena njej neposredno podrejena tožilka.

Ali se je tudi minister Zver s tem, ko financira projekt, v katerem sodeluje njegova partnerka, njena hči in dva aktivista SDS, zapletel v konflikt interesov? Ali je ta še globlji, ker je tako dobil vpliv nad učnimi načrti pri pouku zgodovine, s katerimi se ne strinja? Na ta vprašanja bo odgovorila komisija za preprečevanje korupcije, ki primer proučuje.

Minister Zver pa je očitke zavrnil. „V projekt Kvalitativna in kvantitativna analiza učbenikov zgodovine so vključeni strokovnjaki z odličnimi referencami na obravnavanem področju. Sodelujejo v pomembnih domačih in mednarodnih združenjih in projektih s področja zgodovine, so avtorji knjig in učbenikov zgodovine, nekateri so se znanstveno že ukvarjali prav s to tematiko. Raziskovalni projekt je dobil pozitivno evalvacijo tudi s strani Agencije raziskovalno dejavnost Republike Slovenije in aktivnosti na projektu potekajo v skladu z načrtovanim programom dela. Kriteriji za izbor notranjih in zunanjih sodelavcev so bili po zagotovilu nosilca projekta, to je Zavoda republike Slovenije za šolstvo, strokovne narave. Prijateljske in strankarske vezi pri sestavi raziskovalne skupine niso igrale nobene vloge. Zato zavračamo vse očitke in jih ocenjujemo kot neutemeljene,“ so nam sporočili iz njegove službe za stike z javnostmi.

Funkcionarji Janševe vlade so ob nastopu mandata podpisali posebni etični kodeks, s katerim so se med drugim zavezali, da se bodo izogibali konfliktu interesov, če pa se bodo že znašli v takšni situaciji, bodo za mnenje povprašali predsednika vlade Janšo. Ministrstvo za javno upravo, ki ga vodi oče vladnega etičnega kodeksa Gregor Virant, smo zato povprašali, ali je etično, da šolski minister sofinancira projekt Zavoda za šolstvo RS, v katerega je med drugim vključena njegova partnerka. Napotili so nas na kabinet predsednika vlade. A tudi tam na naše vprašanje niso odgovorili.