Od A do Ž

Potem ko je v javnost prišel osnutek novega zakona o visokem šolstvu in raziskovalno-razvojni dejavnosti, se je tako rekoč celotna visokošolska in raziskovalna srenja glasno uprla ministru za visoko šolstvo Juretu Zupanu, saj bi zakon brez dogovora z visokošolskimi partnerji prinesel nekaj korenitih posegov v visokošolski sistem, tudi takšnih, ki bi bili v škodo javnim univerzam in ki bi politiki omogočili vpliv nad univerzami. Zaradi še nekaterih drugih Zupanovih izjav in ukrepov so visokošolski partnerji protestirali, da želi država razbiti velike javne univerze in na račun tega omogočiti razvoj zasebnih univerz. Minister Zupan je moral na koncu s položaja ministra odstopiti ...

Prerok Al

Če bi Al Gore leta 2000 med predsedniško predvolilno kampanjo nastopal tako, kot nastopa v dokumentarcu Neprijetna resnica, potem bi postal ameriški predsednik, ne pa le "nekdanji naslednji ameriški predsednik". Toda če bi leta 2000 postal ameriški predsednik, ne bi letos dobil tujezičnega oskarja in Nobelove nagrade za mir. Al Gore je srečal podnebne spremembe, globalno segrevanje, ultimativno naravno katastrofo - in postal njen prerok. Tako kot je poskušal pred leti ustvariti vtis, da je izumil internet, je zdaj ustvaril vtis, da je odkril podnebne spremembe. V resnici je odkril le to, da z naravo ravnamo tako, kot Američani ravnajo z iraškimi zaporniki. Gore je Nobelovo nagrado dobil skupaj z Medvladnim odborom Združenih narodov za podnebne spremembe, katerega članica je tudi slovenska klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.

Aska

Dogodek, ki je zaznamoval leto, je bilo gotovo odprto pismo Andrijane Starina Kosem, nekdanje sekretarke na gospodarskem ministrstvu. Kosmova, za katero je prej veljalo, da je ena od pomembnejših akterjev pri netransparentni prodaji Mercatorja in posledično pritiskih na Delu, se je obrnila proti predsedniku vlade, ko ga je obtožila, kaj vse ji je "bilo naročeno". Njeno pismo še vedno velja za enega verodostojnejših dokazov o vladnih pritiskih na medije. A je prav Kosmova, prej državna uradnica, sedaj v imenu lastnika, Pivovarne Laško, postala glavna nadzornica v časopisni hiši Delo, kjer skrbi za vodstvo in posledično spet spremenjeno uredniško politiko.

Bushev pudelj

Ob koncu junija je britanski premier Tony Blair po desetih letih odstopil in obe svoji vrhovni tituli, nacionalno in laburistično, predal Gordonu Brownu. Ker je Bushu vedno le kimal, tako pri Afganistanu in Iraku kot pri vojni proti terorju in lažeh o obstoju iraškega orožja za množično uničevanje, so ga klicali "Bushev pudelj", toda eno je šlo v resnici z drugim - Blair je namreč že leta 1998, le leto po prvi izvolitvi, laburistično stranko premaknil proti centru, ali kot so rekli, desno od centra. Njegove "reforme" so prikimale absolutni zveličavnosti trga, tako da sta si z Bushem res lahko le kimala. In invazija na Irak ni bila nič drugega kot osvajanje novega trga.

Blejski (ne)sporazum

Z veliko blišča sta avgusta na Bledu predsednik vlade Janez Janša in tedanji premier Ivo Sanader po vrsti nepričakovanih srečanj napovedala, da so spori med državama na začetku konca. Povedala sta, da sta dosegla "neformalno načelno soglasje", da bo vprašanje meje med državama na morju in spornih točk na kopenski meji reševalo meddržavno sodišče v Haagu. O formalnostih naj bi se dogovorili do konca decembra. Pa nič od tega. Zaletavi korak Janeza Janše je Sanaderju pred volitvami gotovo koristil, saj je jeseni HDZ na Hrvaškem nepričakovano zmagala.

Blatenje Slovenije

Sredi septembra sta novinar Večera Blaž Zgaga in novinar Radia Slovenija Matej Šurc napisala Peticijo proti cenzuri in pritiskom na medije v Sloveniji, v kateri sta nosilca vladne politike, premiera Janeza Janšo, obtožila nedopustnih posegov v medije. Peticijo, ki sta jo poslala 300 naslovnikom v tujini, je sopodpisalo 571 novinark in novinarjev, med njimi pa so bili tisti, ki so cenzuro občutili na lastnih plečih, in tisti, ki so izrazili solidarnost z njimi. Peticija je v tujini zelo odmevala, slovenska vlada pa je novinarje obtožila blatenja Slovenije. Predloga, naj ustanovi neodvisno komisijo, ki bo proučila razmere v Sloveniji, še vedno ni udejanjila.

Cesta

Konec avgusta je v enem vikendu na cestah umrlo trinajst ljudi, kar je na prve strani časopisov spravilo tudi podatek, da je v osmih mesecih leta 2007 na cestah umrlo kar 17,4 odstotka več ljudi kot v istem obdobju 2006. Prometni minister Janez Božič je na naše vprašanje, ali bo odstopil, odgovoril, da ne. Dva dni pozneje je storil prav to. Nato smo dobili novega ministra, omejitev 60 km/h v trojanskih avtocestnih predorih, vendar se smrtnost na slovenskih cestah ni zmanjšala. Na letni ravni je tako letos umrlo okoli 15 odstotkov več ljudi kot lani.

Cho Seung-Hui

18. aprila je Cho Seung-Hui, 23-letni študent korejskega rodu, v Blacksburgu - v študentskem naselju univerze Virginia Tech - z dvema polavtomatskima pištolama pobil 32 študentov in profesorjev, na koncu pa še sebe. V vsako tarčo je poslal najmanj po tri krogle. Po vojaško. Njegova morilska kalvarija, njegova "samorazstrelitev", je bila le travestija Bushevega slogana "Amerika je v vojni", le travestija dežele, ki je v vojni, in politike, ki je ubijanje spremenila v nekaj sprejemljivega, koristnega, odrešujočega, patriotskega, mučeniškega in regenerativnega. Cho Seung-Hui je bil ameriški "mučenik", ki se je samorazstrelil.

Človekove pravice

Evropska komisija za boj proti rasizmu in nestrpnosti je februarja Sloveniji in njenim politikom namenila težke besede. "Če so se prej k taki vrsti propagande zatekali še posebej zastopniki nekaterih političnih strank, se zdaj poroča, da je rasistično in ksenofobično politično izražanje postalo bolj splošno in so ga začeli uporabljati tudi politiki, ki opravljajo pomembne funkcije na nacionalnem nivoju." Zgodil se je torej kvalitativni preskok, kar so nekoč govorili gostilna in nepomembni politiki, so sedaj začeli širiti politiki, ki vodijo državo. Družina Strojan se je nekajkrat želela vrniti v Ambrus, vendar ji je oblast to preprečila.

Džej Džej

Moč Janeza Janše letos ni pojenjala. Premier vlade je boj s svojimi nasprotniki vodil na več ravneh: boril se je z opozicijo v parlamentu, boril se je s sindikati, z učitelji, s predsednikom države, napadel je ostanke preteklosti, medije, novinarje, na koncu se je spravil tudi na tajkune in koalicijsko SLS. Državo je vodil avtoritarno, zaradi odigrane zaupnice vlade pa so mu nekateri pripisali paranoičen značaj. Kljub podobi velikega osamosvojitelja je njemu in njegovi vladi vseskozi padala podpora, zadnji Politbarometer pa je njegovi vladi izmeril samo 32 odstotno podporo. Decembra 2007 se zdi, da bo čez eno leto Janševa vlada na volitvah poražen.

Dopingirana Čeplakova

Julij bi lahko poimenovali kar mesec dopinških afer. Največja kolesarska dirka Tour de France je dosegla svoje športno dno z dopinškimi aferami, vmes pa je prišla iz Francije vest, da je bila na EPO pozitivna tudi najbolj slavna slovenska atletinja Jolanda Čeplak. Sama se je sprva delala presenečeno, toda izkazalo se je, da sta bila pozitivna oba vzorca, prvi in poznejši. Po zaslišanjih vseh vpletenih s strani Atletske zveze Slovenije je bil novembra uveden disciplinski postopek proti Čeplakovi, ki lahko svojo "nedolžnost" dokazuje le še pred arbitražnem razsodiščem za šport v Lausannu. Medtem pa bo kondicijsko trenirala nogometaše Interblocka.

Dinastija Šrot

Saga o dinastiji Šrot se je začela pisati v trenutku, ko se je Boško Šrot, vodja Pivovarne Laško, odločil na vrh Dela postaviti svoje nadzornike namesto tistih, ki so bili blizu SDS, in ko se je na drugi strani volilno uspešni župan mestne občine Celje, njegov brat Bojan Šrot, odločil postati predsednik SLS. O tem, da je neka stranka zadolžena za neko pivovarno, je nezadovoljni predsednik vlade začel govoriti poleti. Napad se je stopnjeval do zaupnice vladi, ko sta Pivovarna Laško in Boško Šrot postala: levičarska kontinuiteta, medijski tajkun, oligarh, monopolist in klientelist.

En Knap

Letos pomladi se je zvezda slovenskega sodobnega plesa Iztok Kovač podal na negotovo pot. Začenši z majsko avdicijo, katere se je udeležilo več kot sto plesalcev z vsega sveta, je po ustvarjalnem vikendu v Kinu Šiška izbral pet mladih plesalcev in ustanovil skupino EKG - En Knap Group. Poleg ljubljanskega in mariborskega baleta je zdaj tudi sodobni ples v Sloveniji na poti k institucionalizaciji. Kljub finančno negotovi prihodnosti pa je kvintet dveh Slovenk, Angleža, Slovaka in Turkinje letos že pripravil dve predstavi: Praznovanje in Nekje vmes.

Evro vklop

S 1. januarjem smo kot prva nekdanja komunistična država prevzeli evro. Prevzem je bil gladek in odlično pripravljen, kar nam je priznala vsa Evropska unija. V uradu vlade za makroekonomske analize in razvoj so celotni učinek uvajanja evra na inflacijo ocenili na 0,24 odstotka, Eurostat pa na 0,3 odstotka. Žal je vlada v vsesplošni evforiji preslišala opozorila domače in evropske centralne banke, da bo treba poslej še bolj paziti na vzdržno gospodarsko rast, zniževati javnofinančni primanjkljaj in zadrževati inflacijo na dovolj nizki ravni.

Filmski fiasko

Na Filmskem skladu RS so se nadaljevale kadrovske rošade. Sodišče je razsodilo, da je bila razrešitev direktorice Irene Ostrouške nezakonita, vendar so jo nadzorniki sklada takoj po vrnitvi spet razrešili, tokrat v skladu s predpisi. Ker je komisija za preprečevanje korupcije obenem ugotovila, da je sporno, da je v. d. direktorja sklada Stane Malčič hkrati prvi nadzornik iste institucije, je novi vršilec dolžnosti postal Denis Miklavčič, a ne za dolgo, saj je na koncu vodenje sklada prevzel Igor Prodnik s kulturnega ministrstva, ki naj bi skupaj z Malčičem že tako držal v rokah vse filmske niti. Bili smo priča številnim protestom filmarjev, Prodniku pa so med drugim očitali, da je, če ne drugega, združil slovensko filmsko srenjo, ki velja za vse prej kot enotno, v boju proti skupnemu sovražniku - sebi.

Goli ruski "car" v novih oblačilih

Ruski predsednik Vladimir Putin, ki mu je uspelo potegniti ruski gospodarski voz iz blata, poplačati tuje upnike in v imenu "suverene demokracije" nevarno zmagati s svojo Enotno Rusijo na volitvah, je v zadnjem letu svojega predsedniškega mandata odpovedal tudi dva vojaška sporazuma z Zahodom. Rusijo je, predvsem zaradi energetskega bogastva, spremenil v upoštevanja vreden dejavnik na mednarodni sceni. Ker mu kmalu poteče drugi mandat na predsedniški funkciji, si je že omislil naslednika v Dmitriju Medvedjevu. Putin si mora določiti le še mesto, od koder bo bdel nad vsem, kar se dogaja v Rusiji in na svetu.

Golobica in sokol

Simpatična Urška Bačovnik je naposled postala članica uradnih delegacij in mi smo naposled postali plačnik stroškov njenih letalskih vozovnic. V geografskem pogledu je Urška potovala od Arabije do Kitajske in nazaj do Grčije, na državni ravni in glede na svojo protokolarno funkcijo pa je iz spremljevalke predsednika vlade napredovala v njegovo partnerko ter ob tem pa napovedala možnost, da v volilnem letu postane premierova soproga. Škoda, da protokolarna pravila po novem ukinjajo soprogo in uvajajo partnerja oziroma partnerko. Mimogrede, drugi del pustolovščin zaljubljenega Sokola, stripovske telenovele z elementi trilerja, bo v Mladini štartal v drugi polovici januarja.

Guvernerji

Kljub temu da so Mitja Gaspari, Janez Janša in Andrej Bajuk še januarja družno slavili uspešen prevzem evra, pa je čez nekaj tednov celotna vladna politika Gaspariju obrnila hrbet. Ko si je nekdanji guverner Banke Slovenija zaželel še en mandat, se je proti njemu začela politična kampanja. Gaspari v parlamentu ni bil potrjen, potrjen tudi ni bil naslednji uradni Drnovškov kandidat Andrej Rant. Po nekajmesečni krizi se je politika le poenotila glede Marka Kranjca. Novi guverner je v naslednjih mesecih vlado nekajkrat opomnil, da je soodgovorna za rast inflacije in da se v gospodarstvu kažejo znaki pregrevanja.

Strah pred Hillary

Če bodo Američani naslednje leto ugotovili, da je čas, da v Belo hišo izvolijo demokrata, bodo imeli lepo priložnost, da prvič v svoji zgodovini izvolijo predsednico - Hillary Clinton. Toda če se bo nekdanja prva dama spremenila v šefico, nekdanji šef pa v prvega moža, se bodo uresničile vse najhujše prerokbe in vse najbolj lunatične teorije zarote ameriške desnice, ki že od nekdaj trdi, da je bilo Clintonovo predsednikovanje Ameriki le reklama za Hillary. Razlog več, da so se tedaj tako trudili, da bi zrušili Clintona - in razlog več, da se zdaj tako trudijo, da bi sestrelili Hillary. Nasvet, da naj se po Dallasu nikar ne vozi v odprtem avtomobilu, ni odveč.

Inflacija

Slovenija si je po stopnji inflacije, ta je novembra dosegla že rekordnih 5,2 odstotka, zagotovila zadnje mesto med državami evroobmočja. Vladno tezo, češ da je visoka inflacija povezana le z rastjo cen hrane in nafte, so ovrgli številni ugledni ekonomisti, tudi guverner Banke Slovenije Marko Kranjc. Primerjava osnovne inflacije brez nafte in sezonskih produktov je namreč pokazala, da domača inflacija že od septembra 2005 prehiteva inflacijo v evroobmočju. Namesto da bi se vlada zaradi nevarnosti inflacijske spirale odločila za restriktivnejšo proračunsko politiko, se je rajši vse leto tolažila z visoko gospodarsko rastjo.

iPhone revolucija

Ameriški proizvajalec prestižnih računalnikov Apple se je po osvojitvi trga mp3-predvajalnikov podal še v mobilno telefonijo s svojim iPhonom, ki je v ZDA povzročil pravo evforijo, nekaj manjšo pa v Evropi, saj so v izbranih državah aparati dražji kot v ZDA. Prvi iPhone je v Slovenijo pripeljal Tuš mobile, čeprav ni najbolj jasno, kje so ga nabavili. V nasprotju z Applom pa si je v letu 2007 veliko blamažo naredil Microsoft s svojim novim operacijskim sistemom Vista, ki uporabnikom povzroča ogromno težav, tako da so se celo organizatorji OI 2008 v Pekingu odločili, da bodo na svojih računalnikih raje uporabljali stari Microsoftov operacijski sistem XP.

Iran kot Irak

Iran je že vse od leta 2002 na "osi zla", toda letos je bil na tem, da dokončno postane Irak. Scenarij, po katerem bi Iran spremenili v Irak, je bil popolni deja vu. Bush in njegovi so mu namreč očitali to, kar so pred nekaj leti očitali Iraku: prvič, da razvija orožje za množično uničevanje, drugič, da je povezan s teroristi (Hezbolah, Hamas), tretjič, da ogroža Ameriko, in četrtič, da krši človekove pravice. Toda zaradi sprememb geopolitičnega ravnovesja (padec Blaira, vzpon Putina) si je mednarodna skupnost premislila in ugotovila, da Iran vendarle ni tako huda "grožnja", da bi ga bilo treba spreminjati v Irak. Dovolj je že, da so v Irak spremenili Irak.

Izdaja državne skrivnosti

Dogodek leta je bila na skrivaj posneta izjava nekdanjega premiera Toneta Ropa, ki je novinarju v neformalnem pogovoru dejal, da naj bi se leta 2004 Janez Janša in Ivo Sanader dogovarjala o incidentih v Piranskem zalivu. Politično-vohunski vihar, ki je sledil, je imel mnoge odvodov, razkrita je bila skrivna lokacija nemške obveščevalne službe, pojavljala so se vprašanja o zakonitosti in ustavnosti sledenju mednarodnim zvezam, opozicija je vlado obtožila uzurpacije tajne službe ... Rop svoje izjave ni želel umakniti, zato je zoper njega Janša vložil civilno tožbo.

Ivo & Diego

Nacionalna televizija je petnajst let po smrti legendarnega Mladininega novinarja Iva Štandekerja (1961-1992) na prvem programu predvajala dokumentarni film Edvarda Žitnika z naslovom Čas nevarnega življenja, ki se spominja zadnjih Štandekerjevih dni pred njegovo tragično smrtjo v sarajevskem naselju Dobrinja. V galeriji Fotografija je oktober zaznamovala tudi otvoritev razstave fotografij Diega Andresa Gomeza (1961-2005), Ivovega kolega in Mladininega fotoreporterja, ki je v svoj objektiv ujel najbolj dramatične trenutke desetdnevne vojne za Slovenijo.

Jankovićeva Ljubljana

Prvo leto mandata ljubljanskega župana so zaznamovali spori. Spor z Gratelom zaradi optičnega kabla, iz katerega je Jankoviću uspelo potegniti pol milijona evrov t. i. donacije, spor z vrtičkarji, spor z nasprotniki gradnje garažne hiše pod glavno tržnico, spor s prebivalci mestnega jedra zaradi zapore cest in predvsem spor z vlado, ki je s spremenjenim načinom financiranja občin blagajno MOL v letu 2007 prikrajšala za 56,8 milijona evrov, kar je najbolj kruto občutila mestna alternativna kultura. Janković je na ustavnem sodišču sicer zmagal, a le moralno, saj mu država odvzetega denarja ni vrnila.

Jožeta Pučnika

Ko se je junija vlada odločila, da bo brniško letališče preimenovala v Letališče Jožeta Pučnika, se je Matej Praprotnik na Valu 202 pošalil, da bodo sedaj tujci v Sloveniji spraševali, kdo je Jožeta Pučnika. "It's not Jožeta Pučnika, it's Jože Pučnik." "Oh, well, how come?" In bomo razložili: "Slovenščina ima sklone in imena sklanjamo ..." Matej Praprotnik pa je imel več sreče kot novinarka Nataša Štefe. Ta se je na istem radiu pošalila, da internetni videoportal Youtube pod geslom Janša najprej izvrže posnetek psa. Zaradi neprimernih besed je novinarka skoraj izgubila službo.

Kosovo - zadnja jugoslovanska domina

Po jalovih pogajanjih o prihodnjem statusu Kosova je končno vsem, razen Srbom, jasno, da kosovska oblast ne pristaja na srbsko ponudbo "več kot avtonomija in manj kot neodvisnost" za prihodnji status pokrajine. Dunajska srečanja Srbov in kosovskih Albancev pod okriljem odposlanca ZN Marttija Ahtisaarija, ki je predlagal postopno neodvisnost v petih letih in veliko zaščito srbske manjšine in tudi prizadevanje trojice odposlancev ZDA, Rusije in EU, niso zbližale stališč Srbov in Albancev. Kosovo bo razglasilo neodvisnost, priznale jo bodo zahodne države, Srbi pa pripravljajo gospodarsko in diplomatsko blokado Kosova.

Kulturni boj

Redni izkopi kosti, spoznanje direktorja Muzeja novejše zgodovine Jožeta Dežmana, da je Slovenija "morilski epicenter", na katerem "imamo več kot očitno nekaj Srebrenic", in celo vprašanja o vlogi škofa Tomaža Hrena v 16. in 17. stoletju, ki jih vlada odprla na državni proslavi na dan reformacije, kažejo, da slovenska polpretekla zgodovina še ni napisana. Drugače bi jo zapisala cerkev, ki je dosegla razveljavitev sodbe iz leta 1946 proti škofu Gregoriju Rožmanu, ki je med II. svetovno vojno sodeloval z okupatorjem v boju OF. Škof je postal nedolžen. Vendar ga sodišče ni tudi oprostilo.

Lepa vida in davki

S 1. januarjem je začel veljati nov dohodninski zakon, ki je uvedel trirazredno dohodninsko lestvico. Davčne osnove po novem ni več mogoče znižati zaradi naložb v bivališča, odpadlo pa je tudi zbiranje računov za zdravila, učbenike in druge izdatke. Da bi prebivalstvu olajšali izpolnjevanje davčne napovedi, je republiška davčna uprava zaposlila virtualno davčno referentko Vido, ki je državni proračun stala več kot pol milijona evrov ali še enkrat toliko, kolikor je enak projekt stal davkoplačevalce na Švedskem, od koder je Durs to čudo tehnike uvozil.

Lukšič in vohuni

Na dan letošnjih volitev je izredni profesor Fakultete za družbene vede in podpredsednik Socialnih demokratov Igor Lukšič že petič svoje študente poslal na izobraževalno nalogo v verske institucije, kjer so spremljali verske obrede in beležili morebitna pozivanja na volitve. Kljub temu da "politično zlorabljeni" študentje v večini primerov niso zabeležili ničesar posebnega, pa so se letos njihovi vrstniki s Teološke fakultete, RKC in nekatere vladne stranke odločili, da sta se zgodila špijonaža in kršenje človekovih pravic. Politika je tako odločila, da je Lukšič svoj profesorski položaj zlorabil za politične namene, pa čeprav sta univerza in še nekaj drugih strokovnih združenj vseskozi trdila, da se je bila njegova študentska naloga nekaj povsem običajnega.

Maneken v politiki

Iz razprav o krizi levice in razpadu LDS se je kot feniks povzpel Borut Pahor s svojimi Socialnimi demokrati. Še leto prej so Socialni demokrati ciljali na 20 odstotkov sedežev v parlamentu, sedaj pa so že formalno za svojega kandidata za predsednika vlade v letu 2008 izbrali Pahorja. Stranka, ki je doslej točke dobivala predvsem na račun vladnih napak, je sedaj pred dilemo, kako v svojo fotogenično formo vliti vsebino, ne da bi se njihov popularni vodja še bolj oddaljil od preostalih v stranki.

Matica

Založba Slovenska matica je tudi letos pričakovala obilno državno pomoč, a jo je njen glavni urednik in tajnik, književnik Drago Jančar, najprej pozabil prijaviti na razpis, nato pa je oddal pomanjkljive prijave. Minister za kulturo Vasko Simoniti je zaplet hitro rešil: zadržal je namreč del sredstev za javni razpis za založništvo, jih prenesel v svoj osebni fond, nato pa Slovenski matici poklonil vseh 110.000 evrov želene državne pomoči. Komisija za preprečevanje korupcije je v načelnem mnenju v tem primeru prepoznala korupcijo.

Mercatorjevo poročilo

Računsko sodišče je pri reviziji prodaje državnih deležev v Mercatorju ugotovilo, da je prišlo do oškodovanja države, ker Kad in Sod ob prodaji nista preverjala interesa drugih kupcev, deležev pa tudi nista prodajala skupaj, ampak ločeno. Za povrh vsega so Kad in Sod ter ministrstvo za gospodarstvo preiskavo računskega sodišča še ovirali. Epilog: Janez Janša, ki je ves čas trdil, da pri tem poslu ni sodeloval, v intervjuju za Mag prizna, da je bil ta posel napaka. Opeharila naj bi ga bivša sekretarka, Andrijana Starina Kosem.

NLP - Katarina Kresal

Nedolžna, lepa in pametna, jo je po prvem srečanju opisal poslanec LDS Rudolf Moge. Z novo predsednico, ki jo je izbral Jožef Školč, je LDS zares uspelo začeti novo zgodbo. Potem ko je LDS zapustilo ducat poslancev, je s Kresalovo v stranko prišlo ducat svežih imen. Predvsem je s prestopom iz vladnega strateškega sveta na vrh odbora za gospodarstvo LDS presenetil Matjaž Gantar (KD Group), z njim pa so prišli še drugi "mladoekonomisti": dr. Aleš Ahčan, dr. Igor Masten, dr. Sašo Polanec in dr. Janez Šuštaršič. Smo s Kresalovo tako dobili tudi novo (neo)liberalno stranko?

Nacionalka in turbo

Ob sprejetju novega zakona o RTV Slovenija so nam obljubljali boljši program, in če je tega lani poosebljala oddaja Piramida, je ta čast letos doletela Vroči stol z Vladom Voduškom, ki nas venomer preseneča z izbiro tem in gostov, predvsem ko v oddajo povabi po več poslancev SDS hkrati, da potem vsi zagovarjajo isto stališče. Še ena novost: po novem bo mogoče na javni televiziji poslušati le še narodno-zabavno in turbofolk glasbo, saj so se s koncem leta iztekle glasbene oddaje, namenjene bolj urbani glasbi. Kaj šteje in kaj velja, je pokazala tudi Peterletova volilna kampanja, v kateri mu je pomagal turbo ansambel Atomik Harmonik ... Neuspešno sicer.

Negativci bruhajo blato

Zadnje leto predsedniškega mandata Janeza Drnovška se je začelo z veliki predsedniškim spopadom. Drnovšek je vlado - negativce - obtožil, da si podreja vse družbene sisteme, medije, gospodarstvo, tajno službo, da ne upošteva načela demokracije in morale. Po spopadu zaradi guvernerja, Sove, indijskega zdravilca, državnih proslav je Drnovšek spremenil svoje obnašanje, umaknil se je iz javnosti in se, razočaran nad politiko, posvetil duhovnosti. V javnosti se je zadnje mesece pojavljal zelo redko.

Osovnikarjev finale

Slovenski atleti so privržence tako imenovane kraljice športov razveseljevali na svetovnem prvenstvu v atletiki konec avgusta v Osaki. Še posebej sta izstopala dva. Primož Kozmus, ki je z drugim mestom v metu kladiva dosegel najboljšo slovensko atletsko uvrstitev vseh časov. Svetovna športna javnost pa je po lanskem tretjem mestu na EP spet postala pozorna na najboljšega slovenskega šprinterja Matica Osovnikarja. Kar dvajset let je minilo od zadnje uvrstitve belopoltih atletov v finale najatraktivnejše atletske discipline, teka na 100 metrov. Matic je bil na koncu sedmi.

Polhi

Ljubiteljem in borcem za pravice živali je leto podarilo precej materiala, zaradi katerega so lahko protestirali. Tako je močno odmevala reportaža Blaža Ogorevca, ki je podrobno opisal radosti slovenskih polharjev in s tem spodbudil nastanek peticije za prepoved lova na te kosmate živalce, njena pobudnica je Zveza društev proti mučenju živali. Odgovor ministrstva je bil, da prepovedi ne bo, saj je polharjenje v Sloveniji del tradicije in nacionalne identitete. Poleg polhov so nekaj ogorčenja povzročile tudi koline, ko so se v sklopu kmečkega resničnostnega šova na POP TV nad prašičem in kokošjo znesli tekmovalci.

Prekleti kadilci

Konec marca je bil v normativni del programa vlade za leto 2007 uvrščen predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov. Osnovna razloga za sprejem novega zakona sta bila predvsem zmanjšanje možnosti izpostavljanja ljudi pasivnemu kajenju oziroma škodljivim vplivom tobačnega dima ter omejitev dostopa tobačnih izdelkov mladoletnim osebam. Poleti so besede meso postale in zdaj se lahko pohvalimo z enim najstrožjih zakonov o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov.

Privatizacija bank

Vlada se je privatizacije bančnega sektorja lotila tako, da sta obe največji slovenski banki ostali v večinski lasti države. V prvem krogu dokapitalizacije NLB si je nove delnice v skupni vrednosti skoraj sto milijonov evrov med seboj razdelilo pet velikih investitorjev: država, KBC, Kad, Sod in EBRD; preostale nove delnice, namenjene javnosti, pa sta v pičlih enajstih sekundah po začetku vpisovanja pokupila dva kupca. Do bistveno bolj razpršene lastniške strukture je prišlo po javni prodaji 49 odstotkov delnic NKBM, saj je poleg institucionalnih vlagateljev pri privatizaciji sodelovalo tudi nekaj več kot 109 tisoč državljanov. Že prvi dan je cena delnic NKMB-ja na borzi poskočila kar za 35 odstotkov.

Raztrganci

Najpopularnejši tekst partizanske dramatike je vzdržal test časa in dobrih 60 let kasneje znova zažigal. Raztrganci s podnaslovom Učenci in učitelji, v režiji Sebastijana Horvata, so občinstvo na premieri v dvignili na noge. Tranzicijska satira Kako smo ljubili tovariša Tita je publiko nasmejala. Pionirčki na nacionalki so ji sporočali, da je spomin vztrajnejši od sproščenosti. Partizanski pevski zbori in partizanske pesmi na komerciaki so prinesli razlog za solze v kotičkih oči. In komu je šel revival partizanske ikonografije najbolj v nos? Tistim, ki se iz zgodovine niso ničesar naučili.

Rošade ministrov

Zaradi "neproduktivnih napetosti" med vlado in opozicijo pred predsedovanjem EU je Janez Janša sprejel odstope treh ministrov, ki so bili najbolj na udaru javne kritike zaradi domnevne korupcije ali organizacijske nesposobnosti: prometnega ministra Janeza Božiča, zdravstvenega ministra Andreja Bručana in ministra za znanost Jureta Zupana. Nadomestila so jih imena brez posebnih izkušenj na področjih, s katerimi naj bi upravljala. "Naftar" Radovan Žerjav je prevzel promet, podjetnica Zofija Mazej Kukovič zdravstvo, poslanka Mojca Kucler Dolinar pa znanost. Že januarja se je poslovila ne ravno aktivna ministrica za kmetijstvo Marija Lukačič.

Razpad javnega zdravstva

Potem ko je Univerzitetni klinični center zaradi nemogočih delovnih razmer in plačne uravnilovke zapustilo več vrhunskih specialistov, je odhod med zasebnike napovedal še celoten klinični oddelek za revmatologijo. Ker bi podelitev prve skupinske koncesije na terciarni ravni zdravstva za seboj potegnila plaz, ki bi vodil v razpad največje zdravstvene ustanove v državi, sta se proti odcepitvi revmatologov opredelila uprava in tudi strokovni svet UKC. V dilemi je ostala le ministrica za zdravje Kukovičeva, ki je funkcijo prevzela po predčasnem odstopu koncesijam zelo naklonjenega Bručana.

Sarkozyjeva zmaga

Kdo bi si leta 2005 mislil, da bo Nicolas Sarkozy, tedanji francoski notranji minister, ki je ob burnih nemirih v pariških predmestjih napovedal, da bo dal vse tujce, legalne ali ilegalne, ki so obtoženi vpletenosti v nemire, takoj izgnati iz Francije, dve leti pozneje postal novi francoski predsednik? A po drugi strani, že ko ga je entuziastično podprl Jean-Marie Le Pen, lider fašistoidne Nacionalne fronte, ki se je na prejšnjih predsedniških volitvah prebil v drugi krog in s tem levico prisilil, da je v drugem krogu volila za Chiraca, desničarja, smo lahko slutili, da bodo Francozi na naslednjih volitvah izvolili trdo, ksenofobično, nacionalistično, populistično roko, ki se ji zdi, da so "masovne deportacije" le del nacionalnega interesa.

Striptiz

Mladinina rubrika Striptiz, v kateri vsak teden s sliko in besedo predstavljamo zanimive umetnike in druge avtorje, je doživela tri razstave, najprej na Festivalu Lent, potem pa v sodelovanju z Zavodom Lokalpatriot tudi v londonski galeriji HOST in novomeški galeriji Simulaker, kjer je bil vsakič na ogled le fotografski del rubrike, ki obsega portrete Boruta Peterlina. Fotografije z razstave je objavil tudi italijanski časnik La Repubblica, Borut pa zdaj pripravlja knjigo rubrike Striptiz, za katero je predgovor že napisal njegov mentor iz italijanske Fabrice, oglaševalski guru Oliviero Toscani, ki med drugim meni, da je na Borutovih fotografijah "vedno prostor za detajle, ki niso nujni, so pa subjektivno zelo pomembni."

Štruce kruha

Leto 2007 je bilo v znamenju astronomskih podražitev hrane. Povprečna stopnja podražitve je znašala kar 12,7 odstotka oziroma še enkrat več od uradno zabeležene letne inflacije. Glede na to, da se je moka podražila za četrtino, olje za slabo petino, mleko, salama, jajca, margarina in kruh pa za več kot deset odstotkov, je javnost - še zlasti tistih 200.000 državljanov, ki živijo pod pragom revščine - od vlade pričakovala ukrepanje. A je bila namesto tega deležna cinične izjave premiera Janše, češ da podražitve niso alarmantne, "če iz vseh smetnjakov po mestih gledajo štruce kruha".

Španovija

Blokado v državnem zboru so poskušale stranke rešiti z raznimi povezavami. Poleg partnerstva za razvoj se je predsednik vlade Janez Janša odločil celo za formalni sporazum z opozicijskimi strankami o nenapadanju pred in med predsedovanjem EU, česar evropska praksa predsedovanja doslej ni poznala. K paktu je brezkompromisno pristopil tudi Borut Pahor. Sedaj mu je verjetno žal, saj je bil prav to razlog, zaradi katerega so mu Janša in njegovi očitali, da v nasprotju z obljubami moti delo vlade.

Šuštarjevo slovo

Junija je umrl upokojeni ljubljanski nadškof in metropolit Alojzij Šuštar. Na maši zaušnici se je pred ljubljansko stolno cerkvijo zbral skoraj ves slovenski politični vrh, po pokojnem nadškofu pa bo poimenovana prva katoliška osnovna šola. Letos je cerkev začela tudi postopek za beatifikacijo ljubljanskega arhitekta Jožeta Plečnika, tistega za nekdanjega ljubljanskega nadškofa Antona Vovka pa so končali in zbrane dokaze o njegovem svetništvu poslali v Rim, kjer jih proučujejo tamkajšnji izvedenci.

Šolska reforma

Minister Milan Zver je pripravil še eno šolsko reformo, ki je razburila celotno šolsko stroko, predvsem zato, ker se je odločil zakona o osnovni šoli in o financiranju vzgoje in izobraževanja spremeniti na hitro in s pomočjo še vedno neidentificiranih strokovnjakov. Najbolj je odmevala odločitev, da bi država po novem v enaki meri financirala tako javne kot zasebne šole, v čemer so kritiki prepoznali ministrovo favoriziranje zasebnih šol, predvsem katoliških, katerih je največ. In ko je bil v zraku že šolski referendum, je Zver iz novega zakona umaknil dve najbolj kritizirani določili.

Totalna revolucija

"Zate je bil narejen ta sistem, ta sistem svobode, v njem boš živel, če hočeš, v njem boš umrl, če nočeš." Tako so nekoč na albumu Pesmi sprave prepevali Pankrti, prvi pank bend za železno zaveso. In tako so, ob spremljavi 7000 grl, prepevali Pankrti 30 let po mitskem nastopu na moščanski gimnaziji ter do zadnjega kotička napolnili veliko halo Tivoli. Politike v Tivoliju ni nihče omenjal in nihče je ni pogrešal, pa čeprav v opusu Pankrtov ne boste našli pesmi, ki ne bi bila politično obarvana. Leta sredinskih odklonov ostajajo, državni ljubimci se skrivajo, bandiera rossa spet plapola.

Türk in Peterle

V predsedniški bitki so bili trije glavni favoriti: Lojze Peterle, Mitja Gaspari in Danilo Türk. V prvem krogu je zmagal Peterle, drugi pa je bil za samo 3717 glasov prednosti pred Gasparijem Türk. Vse do drugega kroga volitev je bila predsedniška tekma nekonfliktna, spravna, nezanimiva, na koncu pa se je odnos med Türkom in Peterletom zaostril na dobrih starih temah osamosvojitve. A čeprav je Peterle tedaj nosil glavo v torbi in čeprav mu je z dezinformacijo na pomoč pristopil zunanji minister Dimitrij Rupel, je o Türku odločilo javno mnenje, nenaklonjeno vsemu, kar diši po vladi. Kar je na koncu priznal tudi Peterle. Končni rezultat je bil: 68 proti 32 odstotkov za Türka.

Ustavno sodišče

V letu 2007 bi se moralo zamenjati šest od devetih ustavnih sodnikov, dobili pa smo zgolj tri. Poslanci so zavrnili več kot deset Drnovškovih kandidatov za nove ustavne sodnike, tako so sklonjenih glav iz parlamenta eden za drugim odhajali izvrstni pravniki in prvovrstni kandidati. Vse krivde pri "neresnosti", kot se je izrazil predsednik ustavnega sodišča Janez Čebulj, pa ne gre pripisovati zgolj vladni večini, pač pa je zadaj več dejavnikov. Kandidatura za ustavnega sodnika lahko namreč kandidatom paradoksalno prinaša več slabega kot dobrega, prijav na predsednikov poziv pa je zato tudi vedno manj.

Univerzalni temeljni dohodek

Slovenijo je letos obiskal Phillipe van Parijs, belgijski politični ekonomist, ki se zavzema za vpeljavo univerzalnega temeljnega dohodka (UTD). Po tej ideji naj bi vsak posameznik, ne glede na stan in družbeni položaj, od države dobil minimalni dohodek, ki bi pripomogel k zmanjševanju revščine in dostojnejšemu bivanju. O UTD je razpravljalo tudi Drnovškovo Gibanje za pravičnost in mir, med drugimi njegovo uvedbo v Sloveniji podpira tudi Veljko Rus, o njem pa previdno govorijo v novi stranki Zares.

Vetrnice

Po uspešni Mladinini peticiji, več protestnih pohodih in rojstvu mladiča planinskega orla se je koaliciji za Volovjo reber tudi na pravnem področju nasmehnila sreča. Oktobra so namreč po več kot treh letih pridobili status stranke v postopku, na podlagi katerega bodo lahko izničili gradbeno dovoljenje in s tem preprečili gradnjo vetrnic. Nasprotniki gradnje so sicer glede končnega razpleta previdni, saj so tako investitorji kot država v zadnjih letih izkazali visoko mero iznajdljivosti pri odzivih na zahteve naravovarstvenikov. Na Mladini smo proti gradnji zbrali več kot 5200 podpisov.

Kitajski zmaj

Najpomembnejši zahodni politiki uprizarjajo prava romanja v Peking, prestolnico vsega "žejne" države, saj najštevilčnejša država na svetu s svojim konceptom "znanstvenega razvoja" in "ljudske demokracije" predvideva tudi v prihodnjih letih okrog 10-odstotno letno rast BDP. Letos so na kongresu KPK "odkrili" tudi nekaj razvojnih vrzeli ter sklenili, da bodo morali narediti ustrezne reze v velikih državnih podjetjih in bankah, vendar so tokrat prvič namenili pomembno pozornost varovanju okolja in uravnoteženemu razvoju s socialnega vidika. Zahteve za uveljavitev demokratičnih svoboščin in človekovih pravic pa so na Kitajskem še vedno tabu.

Zares

Letos je LDS razpadla na tri dele. Nekaj poslancev je odšlo k vzpenjajočim se Socialdemokratom, nekateri so se odločili, da bodo ostali s prenovljeno LDS, tretji pa so pogumno (ali pač pogubno) ustanovili novo stranko. Stranko, ki zase pravi, da se zavzema za novo politiko, vodi nekdanji generalni sekretar LDS Gregor Golobič, v parlamentu imajo sedem poslancev, konec leta pa se jim je pridružil neparlamentarni As, ki ga je vodil Golobičev prijatelj Franci Kek. Na javnomnenjskih lestvicah je Zares dobil okoli sedem odstotkov glasov. Izmed vse pomembnejših članov LDS si samo še Slavko Gaber ni našel novega okolja.

Zorkova knjiga mrtvih

Marko Zorko je spisal knjigo, za katero se na prvi pogled zdi, da je kuharska, pa čeprav to ni, ker je "ena sama ljubezen". O Zorkovi knjigi je Blaž Ogorevc zapisal, da gre "za ljubeznivo in neobvezno, pa vendarle tudi poučno, hecno kramljanje, ki nostalgično nadomešča dolge in prijazne večere po gostilnah, ki jih danes ni več ...". Recepti, življenjske modrosti in nasveti so bralce tako navdušili, da je morala Mladina prvo izdajo ponatisniti. Za zbiratelje se dobi tudi v posebni - črni različici.

Igra na srečo

Projekt 750 milijonov evrov vrednega megazabavišča, ki naj bi ga na Goriškem gradila ameriška korporacija Harrah's Entertainment in Hit, se kljub vztrajnemu lobiranju Američanov ni premaknil dlje od pisma o nameri. Vlada je sicer privolila v diktat Američanov po prepolovitvi davčne obremenitve, a si je s tem na glavo nakopala tako nezadovoljstvo Hitove uprave kot jezo poslancev NSi, ki so napovedali, da sprememb igralniške zakonodaje ne bodo podprli. Da bi bila mera polna, je prišlo še do razkola v Hitovi upravi, pa tudi do ustanovitve civilne iniciative, ki se je gradnji megazabavišča uprla z več kot 20.000 podpisi.

Železniki

Tretji torek v septembru je v Sloveniji divjalo neurje, najbolj na Gorenjskem in Štajerskem, najhuje pa je bilo v Železnikih, kjer je bilo poškodovanih več kot 350 hiš. Škoda je zanašala več kot 200 milijonov evrov, umrlo je tudi šest ljudi. Odziv slovenske vlade je bil dober (morda se tisti iz bohinjskega konca ne bi strinjali), pa čeprav je oblast za naravno nesrečo posredno kriva tudi sama, saj že leta odlaga protipoplavno ureditev najbolj izpostavljenih točk, vedno manj pa je denarja za preventivno urejevanje hudournikov.