Nemiri na Kosovu

Politična kriza, ki jo te dni doživlja Srbija, je najhujša po padcu Slobodana Miloševića. Celo hujša kot pred letom dni, ko je bil ubit premier Zoran Đinđić

Goran Tarlać  |  Mladina 12  |  24. 3. 2004

Bistveno vprašanje položaja Kosova - razglasitev neodvisnosti, kar si želi albansko prebivalstvo, ali to, da pokrajina še naprej ostane del Srbije, za kar si prizadevajo Srbi - ostaja nerešeno. Pet let po vojni Kosovo, srbska pokrajina, ki je za zdaj pod upravo Združenih narodov, ni nič bliže ureditvi položaja, kot je bilo pred vojno. Napetosti na Kosovu so se v sredo, 17. marca, stopnjevale do najhujših spopadov med albansko in srbsko skupnostjo po prihodu Natovih enot po ustavitvi bombardiranja Srbije.

Dan pred tem je bil v vasi v bližini Prištine iz zasede s streli iz avtomatskega orožja ubit Srb, ki se je z avtom vračal z dela. Tamkajšnji Srbi so v znak protesta, ker jim enote Nata in policisti ZN ne zagotovijo varnosti, zjutraj zaprli cesto Priština-Skolje. Še istega dne se je na Kosovu kot požar razširila novica, da sta se v bližini Mitrovice severno od Prištine v reki utopila albanska otroka, ki sta bežala pred avtomobili, s katerimi naj bi ju bili preganjali Srbi. Pozneje je policija ZN sporočila, da ni nikakršnih dokazov za to, da sta se otroka znašla v reki, ker bi ju kdo preganjal. Izkazalo se je, da tretji otrok, 13-letni albanski deček, ki je pred TV-kamerami, pozneje pa tudi policistom opisal, kaj se je zgodilo, zgodbo pri vsakem zaslišanju spreminja.

Toda za zanikanje je bilo prepozno. Še istega dne, torej v sredo, je več deset tisoč Albancev iz različnih kosovskih krajev planilo v srbske vasi in enklave. Posledice tega so dva dni po dogodkih dobro znane: ubitih je bilo 31 ljudi, 500 jih je ranjenih, 8000 Srbov iz najmanj petih naselij na varovanem območju, ki bi ga morale nadzorovati mednarodne mirovne sile, pa je zapustilo domove. Na Kosovu je bilo požganih 16 cerkva, najstarejša iz 12. stoletja. Požgan je bil tudi samostan Svetih nadangelov (iz 14. stoletja) v bližini Prizrena, o katerem je Mladina pisala lani poleti in je zadnjih pet let deloval pod zaščito nemških enot Nata, obdan z bodečo žico. Redovnice iz ženskega samostana Devič (iz 13. stoletja) zahodno od Prištine so italijanske enote evakuirale, ker jih niso mogle več varovati pred nenehnimi napadi. Potem ko so včeraj iz Prištine spravili duhovnika cerkve sv. Nikolaja (iz 19. stoletja), v kosovski prestolnici menda ni niti enega Srba več.

Nekaj sto huliganov, raznih nogometnih navijačev, je v sredo zvečer zažgalo Bajrakli džamijo v središču Beograda, edino muslimansko svetišče v mestu. Nasilniško razpoloženi demonstranti, za katere so bili dogodki na Kosovu le dober izgovor za zabavo, so se v bližini džamije zbrali okoli desetih zvečer. Policijski kordon je džamijo branil dve uri, na pomoč je priskočil celo metropolit srbske pravoslavne cerkve Amfilohij Radović, a tudi njegove besede niso zalegle. Huligani so prebili policijski živi zid in z baklami zažgali notranjost džamije. Zjutraj so vsenaokrog so ležale ožgane knjige, razbita okna, z lestenca je visela preproga ... Beograjska Bajrakli džamija je kulturni spomenik iz 17. stoletja, ki stoji v središču mesta, nedaleč od hiše, kjer živi predsednik srbske vlade Vojislav Koštunica. Istega večera so huligani zažgali tudi džamijo v Nišu, v Novem Sadu pa so razdejali poslopje islamske verske skupnosti.

Vandale, ki so divjali po Beogradu, je poleg džamije in poslopij, ki jih imajo v lasti Albanci, zmotila tudi pred kratkim postavljena spominska plošča ubitemu predsedniku vlade Zoranu Đinđiću. Spominsko znamenje, ki je stalo na Trgu republike, so izruvali iz zemlje in vrgli po tleh. Naslednjega dne so nadaljevali proteste v središču Beograda in se spopadali s policijo. Policistom je protestnike uspelo razgnati šele, ko so s kamenjem napadli poslopji hrvaškega in albanskega veleposlaništva.

Druga skupina nekoliko starejših demonstrantov je mirno protestirala pred poslopjem srbske vlade. S tovornjaka, ki je bil parkiran tik pred vhodom, so prek improviziranega ozvočenja zbranim spregovorili predstavniki Združenja za obrambo Slobodana Miloševića Svoboda. Zahtevali so, da srbska vlada na Kosovo pošlje vojsko. Med njimi se je znašla tudi folk pevka Svetlana Ceca Ražnatović. Srbske elektronske medije je pozvala, naj v znak žalovanja nehajo predvajati glasbo, potem pa prebrala Očenaš. Molitev so ves čas prekinjali vzkliki "Vstaja, vstaja", "Gremo na Kosovo" in "Živel Arkan".

Najnovejši val nasilja na Kosovu je razkril nekaj koncentričnih krogov nemoči. Predvsem nemoči mednarodnih vojaških sil (Nata) in mednarodne civilne administracije (ZN), da bi preostali srbski manjšini na Kosovu zagotovile temeljne človekove pravice - pravico do življenja in svobodo gibanja. Potem nemoč demokratičnih sil v političnem telesu kosovskih Albancev, da obrzdajo skrajneže v svojih vrstah. Pa tudi nemoč kosovskih skrajnežev, da se preobrazijo v navadne politike, ki bodo spore reševali z dialogom, ne s spopadi. Navsezadnje pa še nemoč države Srbije, da bi, potem ko je izgubila jurisdikcijo na Kosovu, tam varovala kogar koli, kaj šele Srbe.