ameriške volitve 2000 / Ameriški predsednik je Al Gore!

Resnica ni več tam zunaj, toda Amerika ostaja v coni somraka, v katero je padla po razvpitem floridskem puču... ee, štetju volilnih glasov na Floridi, ki je odločila, kdo bo novi ameriški predsednik. Medijski konzorcij, v katerem so najbolj elitni ameriški mediji, recimo Associated Press, CNN, New York Times, Wall Street Journal, Washington Post, Chicago Tribune in Los Angeles Times, je namreč končno potrdil to, česar so se vsi bali - da na Floridi ni zmagal republikanec George Bush, kot sta odločila floridska volilna komisija in ameriško vrhovno sodišče, ampak demokrat Al Gore. Medijski konzorcij, ki je za mamutsko raziskavo najel Nacionalni center za raziskovanje javnega mnenja (univerza Chicago), je objavo rezultatov ponovnega štetja floridskih glasov najavil tik pred 11. septembrom, toda po "napadu na Ameriko" so kakopak objavo odpovedali, češ da trenutek ni ravno primeren. Tedaj so vsi rekli: če nočejo objaviti tega do sedaj najbolj celovitega in najbolj objektivnega štetja floridskih glasov, pomeni, da rezultat ni ugoden za Busha. Res ni. Toda zdaj je zanj še manj ugoden kot pred mesecem ali dvema, saj prihaja v našponanem, eksplozivnem, kontroverznem času - ko Bush vodi križarski pohod, fura protiteroristično koalicijo, bombardira Afganistan, goni propagandno vojno, krči državljanske pravice in zateguje demokracijo, samo Ameriko pa na dnevni osnovi straši z "drugim valom terorističnih napadov". Še bolj precizno: rezultat so objavili prejšnji ponedeljek, potemtakem isti dan, kot se je na New York zrušilo potniško letalo in naredilo nove, velike, panične valove.

Z eno besedo, raziskava je pokazala, da bi Bush - četudi zelo tesno - zmagal le ob delnem štetju tistih floridskih glasov, ki so bili neprešteti, sporni in izločeni, medtem ko bi Gore zmagal, če bi ponovno prešteli vse nepreštete, sporne in izločene floridske glasove. Kot se morda še spomnite, so bili "sporni" in "neprešteti" glasovi, ki so jih optične mašine diskvalificirale, dveh sort. Na eni strani je bilo 62.000 glasov, pri katerih mašina ni uspela "detektirati", kateremu kandidatu je dal volilec svoj glas. Glas ni bil očiten in nedvoumen. Tem glasovom so rekli "undervotes" - podglasovi. Na drugi strani pa je bilo 113.000 glasov, pri katerih je mašina "detektirala", da volilec svojega glasu ni dal le enemu kandidatu, ampak dvema. Tem glasovom so rekli "overvotes" - nadglasovi. Gore je zahteval le ponovno ročno štetje podglasov, pa še to le v tistih okrožjih, v katerih so bile neregularnosti tudi uradno potrjene, specifično - v štirih "demokratskih" okrožjih (Broward, Miami-Dade, Palm Beach, Volusia). Ergo, nadglasov niso ponovno prešteli. Le del podglasov. A četudi bi ročno prešteli vse podglasove, bi še vedno zmagal Bush - Gore bi zmagal le, če bi ponovno prešteli tudi nadglasove iz vseh floridskih okrožij.

Jasno, ponovno štetje Nacionalnega centra ni bilo le štetje. Vseh 175.000 diskvalificiranih volilnih pol - nadglasov in podglasov - so najprej temeljito pregledali, ocenili in izločili vse tiste, ki so bile res absolutno in definitivno neveljavne. Na mizi jim je tako ostalo 21.000 volilnih pol, ki so ustrezale kriterijem veljavnosti. Potem so vse te glasove obdelali glede na različne, tudi "partijske" variante strogosti - v vseh scenarijih je zmagal Gore. Resda le za prgišče glasov, pa vendar. Če bi torej še enkrat prešteli vse diskvalificirane glasove izmed več kot 6 milijonov glasov, ki so jih Floridčani vrgli v volilne skrinjice, bi zmagal Gore. Štos je kakopak v tem, da je le to pomembno. Le to šteje. Le to odloča. Vse ostalo bi moralo biti le brezvezna, akademska statistika. Kdor je dobil Florido, je dobil Ameriko. Pika. Hence - Gore! No, eden izmed šefov Nacionalnega centra je rekel: "Zgolj po tej raziskavi ni mogoče presoditi, kdo je dobil volitve." Vsekakor, prišteti morate še vse druge neregularnosti, ki so se dogajale na Floridi.

Puč na Floridi

Ko so ameriške TV mreže 7. novembra 2000 oznanile, da je Gore dobil Florido, je s tem dobil tudi Belo hišo, toda kmalu zatem so TV mreže "call" preklicale in oznanile, da Gore ni dobil Floride - čez čas so sporočile, da je na Floridi zmagal George Walker Bush. Sledil je nov antologijski šok: bolj ko se je štetje individualnih glasov na Floridi bližalo koncu, bolj je Busheva prednost kopnela - na 10.000 glasov... na 6.000... na 1.725. Ker je bil rezultat tako tesen, je bilo potrebno novo štetje. Avtomatično. Po zakonu Floride. Dokler ni preštet zadnji floridski glas, se kampanja nadaljuje! Florida je bila tiste dni raztrgana, razklana, razdeljena, panična, prestrašena. Na ulicah so bili protestniki s transparenti: Hočemo ponovne volitve! Hočemo svoje pravice! Vrstili so se marši. Rolale so se demonstracije, govorniki in agitatorji. Izredno stanje. Tako rekoč. Na čelu je stopal prečastiti Jesse Jackson, karizmatični demokrat, črnski lider, kajti afro-ameriški volilci so bili največja žrtev volilne farse. Proporcialno so diskvalificirali največ črnskih glasov, v črnskih soseskah so volišča kar poljubno selili, črnce so na voliščih zavračali, češ da jih ni na spisku ali pa da ne smejo voliti. Amerika se ni in ni mogla prebuditi iz moraste kome. Nenehno se ji je ponavljal isti dan. Amerika je šla spat, toda ko se je zbudila, je bila še vedno brez predsednika. Kot da se je ujela v časovno zanko.

Ni čudno. Čudne, somračne, znanstveno-fantastične stvari so se dogajale na Floridi. V mnogih okrožjih so volili zaporniki, ki po floridski zakonodaji nimajo volilne pravice, in celo mrtvi, ki že tradicionalno ne volijo. Volilne skrinjice so čudežno izginjale... in se spet pojavljale. Glasovnice so izginjale... brez sledu. Diskrepanca med ročnim in strojnim štetjem je bila orjaška. Štetje je bilo sumljivo, napačno, režirano. Volilci so trdili, da so jih prevarali, saj so jim v Palm Beachu, sicer demokratskem okrožju, podtaknili dvokolonske volilne pole ("butterfly ballot"), ki so bile zavajajoče, sporne in ilegalne - namesto za Ala Gorea so tako pomotoma volili za reformističnega desničarja Pata Buchanana. In seveda, več kot 19.000 glasovnic so izločili, ker da so neveljavne - ljudje so pač najprej pomotoma preluknjali Buchanana, ko pa so ugotovili, da so udarili mimo, so preluknjali še Gorea. Buchanan: "Večina glasov, ki sem jih dobil v Palm Beachu, pripada Goreu." Fuj, glasovnice so bile nedemokratične! Te volitve so neregularne, se je slišalo. Glasovnice so bile zdizajnirane tako, da Židje in Afro-Američani v Palm Beachu ne bi mogli voliti za Gorea, je brundal prečastiti Jackson.

Vrstili so se bes... štetje... čakanje... ponovno štetje... borzni kaos... še eno štetje... histerično licitiranje za izvode časopisov a la New York Times in Washington Post, ki so v svojih prvih jutranjih edicijah razglasili, da je novi ameriški predsednik Bush... štetje... padec Nasdaqa in dolarja... ročno štetje... zmeda na stavnicah, ki so furale dvoboj Bush/Gore... ponovno ročno štetje... in paranoja - hej, nikomur ni bilo več mogoče zaupati! Niti medijem, ki so v imenu ratingov divjali z predhodnimi, hitrimi, fast-food, napačnimi rezultati. Gore je tožil. Bush je tožil. Volilci so tožili. Po dolgem in počez. Kaj zdaj? Okej, odloči naj sodišče... ee, sodišča. Od spodaj navzgor. Nove tožbe. Nova zavlačevanja. Nova ročna štetja. Ponekod so glasove šteli že četrtič! Pa spet nove tožbe. Toliko napihovanja, toliko važenja, toliko bučanja, toliko retorike, toliko denarja, toliko ubijanja s kampanjo, toliko ameriškega sna - zdaj pa bo o vsem skupaj odločalo sodišče? Ha. Mandat za izvolitev ameriškega predsednika so dobili sodniki?

Florido so kmalu preplavili Bushevi in Goreovi strategi, aktivisti, advokati, diplomati, spin-doctorji in drugi manipulatorji. Ni bilo več pomembno, koga je izvolilo ljudstvo - šlo je le še za to, kdo bo prej popustil, Bush ali Gore. Gore je dobil absolutno večino ameriških glasov (540.000 glasov več kot Bush), zato mora dobiti tudi Florido in s tem Belo hišo, so kričali demokrati. Bush je dobil Florido, zato mora dobiti tudi Belo hišo, so vreščali republikanci. Začela se je pozicijska vojna. Če vi umaknete tožbo, jo bomo tudi mi! Odstopite! Ne, vi odstopite! Dogovorimo se! Ste za kupčijo? Mhm, vprašanje je bilo le še - kdo bo prej popustil? Gore ali Bush? O novem predsedniku niso odločali glasovi, ampak pogajanja elitnih krogov navznoter.

Odločitev 2000

Da je situacija res kritična in neobvladljiva, je dokazovalo že to, da sta na Florido pripotovala tudi dva bivša ameriška zunanja ministra, dva fanatična pogajalca. Gore je namreč tja dol poslal 75-letnega Warrena Christopherja, zunanjega ministra v času prvega Clintonovega mandata in Carterjevega žametnega pogajalca z Iranci leta 1980, Bush pa 70-letnega Jamesa Bakerja, očkovega zunanjega ministra in obenem šefa obeh očkovih predsedniških kampanj, tako tiste uspele (1988) kot one propadle (1992). Fanta-opazovalca sta se obnašala tako, kot da sta prišla na krizno žarišče, recimo na Bližnji Vzhod. V hipu, ko sta se pojavila na Floridi, je bilo jasno, da je Amerika sredi vojne... hja, sredi nove državljanske vojne. Medtem ko je Christopher iskal "resne in substancialne neregularnosti", so Bakerjeve besede zvenele kot grožnje: Nacija naj za hip zastane in pomisli! V nasprotnem primeru nas čaka katastrofa! Mislite na nacionalne interese! Gospe in gospodje, čas je, da stvar zaključimo! Huh, James, mar ni konec šele tedaj, ko je preštet tudi zadnji glas? Zdelo se je tako, kot da je prišel napovedat vojno vsem tistim, ki so volili za Gorea. Kot da je prišel napovedat vojno demokraciji. Ljudje, štetje glasov ne more trajati v nedogled - potreben bo kompromis.

Kampanja je še kar trajala. Heh, volitve tudi. Nekateri so pač hoteli voliti toliko časa, dokler ne zmaga Bush. Drugi so hoteli voliti toliko časa, dokler ne zmaga Gore. Toda Američane, vzgojene na teorijah zarote, je postalo strah. Ustrašili so se, da je bil novi ameriški predsednik izvoljen na nedemokratičen, nelegalen, nelegitimen način. Bali so se, da se bo v Belo hišo naselil parazit. Bali so se, da bo na oblast prišel človek, ki je ukradel volitve. Bali so se, da novi predsednik ne bo izraz ljudske volje. Bali so se, da tokrat ne bo šlo za demokratičen prenos oblasti, ampak za prevzem oblasti - za neke sorte puč. Kako naj vedo, koga so v resnici izvolili? Tisti, ki so volili za Gorea, bodo verjeli, da je bil izvoljen Gore - Bush bo za njih diktator. Tisti, ki so volili za Busha, bodo verjeli, da je bil izvoljen Bush - Gore bo za njih diktator.

Štetje glasov je prekinila Katherine Harris, državna sekretarka, menda tudi ljubica Jeba Busha, guvernerja Floride, ki je 26. novembra oznanila: na Floridi je za 537 glasov zmagal George W. Bush. Gore se ni dal: še so glasovi, ki jih je treba prešteti, ni še konec, je vztrajal. Z razlogom. Ko so floridske glasove šteli prvič, je Bush vodil za 1.725 glasov. Ko so jih avtomatično prešteli drugič, je vodil le še za 930 glasov. Ko so jih prešteli tretjič, tokrat ročno, je vodil le še za 537 glasov, pri čemer niso vračunali 215 Goreovih glasov, ki so iz Palm Beacha prišli "prepozno", po roku, ki ga je določila Katherine Harris. Ročno štetje v štirih okrožjih je trajalo še do 8. decembra, ko ga je dokončno ustavilo ameriško vrhovno sodišče, ki je pet dni kasneje za novega ameriškega predsednika razglasilo Busha. S tem je bilo tudi konec "sezone cinizma v Clintonovem Washingtonu", kot je rekel Bush. V inavguralni pridigi je pozval k "nacionalni enotnosti", obenem pa poudaril, "da vsakdo zasluži priložnost in da se nikoli ni rodil nihče, ki bi bil nepomemben".

Memento

Gore je v svoji povolilni pravni strategiji ubral napačno pot, specifično - njegov štab je zahteval le ponovno štetje podglasov, ne pa vseh spornih glasov, kar je bila huda, pogubna napaka, ki je v Belo hišo odpeljala Busha. Če bi zahteval ponovno štetje vseh spornih glasov, tako nadglasov kot podglasov, bi zmagal in postal novi ameriški predsednik. Ironično, Gore je v svojih javnih nastopih celo pozival k ponovnemu štetju vseh spornih glasov, toda tega potem ni tudi sodno zahteval! Njegov bojni krik se je glasil: "Preštejte vse glasove!" Hja, opozarjal je na nujnost ponovnega štetja vseh diskvalificiranih glasov, toda njegovi odvetniki so potem očitno zamočili in zahtevali le delno štetje v "spornih" okrožjih. Jasno, Bush po objavi rezultatov ni rekel nobene. Gore pa je le patetično, patriotsko, pravoverno dahnil: "Amerika je pravna država in predsedniških volitev je konec. Zdajle je Amerika soočena z velikim izzivom, ko skuša uspeti v boju proti terorizmu. Popolnoma podpiram predsednika Busha." Kaj pa naj bi rekel? Noče, da ga razglasijo za izdajalca, nepatriota in državnega sovražnika št. 1. Zato mu ni preostalo drugega, kot da je zamahnil z roko in podprl Busha. A po drugi strani, kakršnakoli akcija bi bila povsem odveč. Svoje je namreč dosegel - ameriška javnost je končno izvedela resnico. Končno je izvedela, koga je lani izvolila v Belo hišo. Končno je izvedela, da je bilo floridsko štetje res le statistični vudu. Goreov svetovalec Carter Eskew je sicer rekel, da je treba situacijo sprejeti takšno, kot je, da je treba pozabiti na grenkobo in se ozreti naprej, toda kljub temu poudaril, da so rezultati potrdili prepričanje demokratov, da je na volitvah zmagal njihov kandidat.