Družba

Haiderjev atomski udar

Kljub temu da sta češki in avstrijski premier dosegla nov dogovor o nuklearki Temelin, Sloveniji niti uspeh češke diplomacije v dogovorih z Avstrijo ne prinaša nič dobrega

Igor Mekina  |  Mladina 48  |  3. 12. 2001

"No ja, Schuessel je v težkem položaju, toda verjamem, da je spoznal, da ni mogoče voditi prepričljivih pogajanj s Češko, če že vnaprej izobešaš belo zastavo." Ta posmehljivi stavek koroškega deželnega glavarja Jorga Haiderja na račun predsednika avstrijske vlade v intervjuju za najnovejši Profil morda še najbolje nakazuje tektonske premike, ki so se znova sprožili v avstrijski notranji politiki. Potem ko so namreč raziskave javnega mnenja pokazale, da 55 odstotkov Avstrijcev podpira referendum o pridružitvi novih članic Evropski uniji (in da jih je 35 odstotkov v zadnjem tednu poslabšalo svoje mnenje o EU), so kar trije pomembni deželni glavarji Ljudske stranke (OVP), ki jo vodi zvezni kancler Wolfgang Schuessel, pričeli javno zagovarjali Haiderjevo zunanjo politiko, predvsem v zvezi z razširitvijo EU in češko jedrsko elektrarno Temelin. Avstrijski zvezni kancler se je tako po dolgem obdobju vladanja v "Drnovškovem stilu" znašel v kotu. Če zaostri zahteve do Češke, tvega mednarodno osamitev Avstrije, če pa pogajalskih zahtev ne zaostri, mu grozi razpad vlade. "Adventni čas ne bo miren čas za koalicijo," napoveduje voditeljica Svobodnjaške stranke v Evropskem parlamentu Daniela Rasthoffer. "Grozi nam nevarnost, da bo Ljudska stranka še pred božičem zaprla poglavje energije v pogajanjih z Evropsko unijo. Potem so nove volitve mogoče, še posebej če se bo tudi naš referendum pokazal kot uspeh." To pa bi lahko imelo zelo neprijetne posledice tudi za Slovenijo. Napačna je predstava, da je zaostrovanje vprašanja zaprtjaTemelina (posredno pa tudi nuklearke Krško, odprave avnojskih sklepov in Beneševih dekretov) le muha avstrijske desnice. Zaprtje Temelina zahtevajo skoraj vse avstrijske stranke s Socialistično stranko Avstrije na čelu in celo mnoge nemške stranke. Vse se razlikujejo le v zvezi z metodo pritiska. Najnovejši sporazum med avstrijskim in češkim predsednikom vlade je ta vprašanja zgolj začasno spravil pod preprogo, ni pa jih dokončno odpravil. Kritike sporazuma so takoj prišle iz ust zgornjeavstrijskega deželnega glavarja Puehruja in nekaterih drugih glavarjev, ki so blizu Jorgu Haiderju, avstrijski kancler pa je vprašanje, ali bo dogovor o Temelinu sprejela tudi Svobodnjaška stranka, v prvem intervjuju na avstrijski televiziji pustil “odprto”.

Kronska kampanja

Poznavalci avstrijske notranje politike so hitro opazili, da je zaostritev besednjaka Svobodnjaške stranke sovpadla z nekaterimi medijskimi predpripravami Svobodnjaške stranke. Koroški deželni glavar naj bi se najprej sestal z založnikom bulvarskega Kronen Zeitunga Hansom Dichandom. Ta naj bi mu menda zagotovil svojo podporo v kampanji zoper češko nuklearko Temelin, Kronen Zeitung pa je res začel intenzivno objavljati članke, ki napadajo avstrijskega kanclerja in avstrijsko zunanjo politiko. Nekaj dni pred tem je Haiderjeva FPO sodelovala na sestanku, na katerem se je zbral cvetober ekstremnih desničarjev, Svobodnjaški stranki naklonjen založnik pa je sočasno ustanovil nov in ekstremno desničarski časopis Zur Zeit. Povod za medijske napade je bila ne posebno nova izjava ministra za okolje Wilhelma Moltererja, ki je v v intervjuju za Presse razložil, da Avstrija ne more na mednarodnopravno veljaven način Češki preprečiti aktiviranja in uporabe jedrske elektrarne Temelin. "Avstrija je tudi pri svojem vstopu v Evropsko unijo vztrajala pri stališču, da ima vsaka pridružena članica pravico, da o vprašanjih lastne oskrbe z energijo odloča sama. Te pravice sedaj ne moremo odreči Češki."

Odgovor desnice je bil silovit. V "kronskem časopisu" je bil avstrijski zvezni minister za okolje označen za vir vseh problemov. "Polom pri Temelinu - Ljudska stranka razglaša boj za izgubljen," je pisal Kronen Zeitung, tiskovni predstavnik Ljudske stranke pa se je javno pritoževal, češ da v zadnjih dveh desetletjih še noben minister ni bil tako brezobzirno napaden. Slamnata voditeljica Haiderjeve Svobodnjaške stranke Sussane Riess -Passer (in podpredsednica avstrijske vlade) je končno dobila lep povod za napad na lastno vlado. "Le zakaj bi se češka vlada trudila odstopiti le za en sam milimeter, če pa od našega lastnega ministra za okolje dobiva znake, da se strinjamo z obratovanjem nuklearke Temelin." Sočasno je v doslej neznani maniri zagrozila, da bo "Češka zaprla Temelin ali pa je ne bo v EU". Nato je še enkrat ponovila zahteve svoje stranke: odpoved obratovanju nuklearke Temelin ali njena sprememba v plinsko-električno centralo, sicer bo Avstrija uporabila veto.

Koalicijska Ljudska stranka je doslej zagovarjala nekoliko blažje pogoje - zahtevala je le "varnostno-tehnične izboljšave" češke nuklearke, ki bi bile sestavni del pogodbe o polnopravnem članstvu. Češki veleposlanik na Dunaju je kot odgovor na avstrijsko ohladitev takoj ponovil stališče svoje vlade, po katerem "Avstrija ne more odločati o čeških energetskih vprašanjih". Češko zunanje ministrstvo za sedaj zavrača kakršnokoli možnost, da bi se rezultati pogajanj med Avstrijo in Češko znašli v češko-evropski pogodbi o polnopravnem članstvu, vendar ta drža ni več posebej prepričljiva. Predsednik Komisije EU Romano Prodi je avstrijskemu zveznemu kanclerju že obljubil svojo podporo tej zahtevi. Hkrati pa Jorg Haider isto komisijo še naprej odkrito zasmehuje in njene ocene o varnosti Temelina daje v nič. "Napačno je Komisijo EU neprestano postavljati ob bok Svetu EU. Evropski svet in s tem tudi enakopravno glasovanje Avstrije je v Evropski uniji še zmeraj odločilno. Evropska unija ni nič drugega kot vsota njenih članic. In če načelo soglasja članic ne omogoča, da se mnenje Avstrije zaobide, potem brez Avstrije tudi ne more biti veljavnih odločitev Evropske unije. Evropska komisija ni nič drugega kot pomožni organ." Ob Haiderjevih pogledih na EU gredo resnim poznavalcem Evropske unije lasje pokonci, vendar prav ta Haiderjeva logika zaradi nemoči evropskih organov dosega svoje učinke. Ko je komisar za širitev Verheugen avstrijskim politikom pojasnil, da so s svojimi pomisleki proti Temelinu prepozni in da je sklicevanje na najvišje evropske varnostne standarde pri jedrski energiji neutemeljeno, ker ti standardi v tem trenutku v uniji ne obstajajo, je Avstrija Češko, malo pozneje pa tudi Slovenijo, v poglavjih okolja in energije preprosto "zablokirala". Evropa je ravnala kot debatni klub - javne podpore iz vrhov Komisije EU in drugih organov Evropske unije ni bilo slišati.

Vse to medijsko napenjanje mišic je nevarno tudi zaradi pomanjkanja časa. Tri avstrijske deželne stranke so s 16.000 notarsko overjenimi podpisi že pričele zbirati podpise za predhodni referendum o pridružitvi ostalih članic EU. Že 800.000 glasov bo dovolj za odločitev, vlada pa bo morala v devetih mesecih odločiti tako, kot je zahtevala večina volilcev - ali pa razpisati pravi referendum. Kar bi za avstrijsko Ljudsko stranko pomenilo konec vladanja. Avstrijska zakonodaja namreč pozna dve obliki, pri katerih se o določenem vprašanju sprašuje po ljudskem mnenju: tako imenovano Volksabstimmung, kar lahko prevedemo kot plebiscit, ali pa Volksbefragung, kar bi lahko prevedli kot referendum. Razlika med obema je v tem, da so rezultati prvega za avstrijske poslance obvezni, rezultatov obeh drugih pa zakonodajalec ni dolžan upoštevati. V vsakem primeru morajo biti vprašanja zastavljena tako, da so rešitve, izhajajoče iz odgovorov, lahko predmet nekega zakona. Zato je Haider izjavil, da seveda ne bo mogoče postaviti vprašanja: "Ali ste zato, da pridejo k nam Slovenci ali Madžari?" Lahko pa po njegovem mnenju zastavijo vprašanje: "Ali ste zato, da se avstrijski neto prispevki zaradi širitve unije povišajo?" Odgovor je seveda znan.

Avstrijskega kanclerja lahko iz te zadrege reši le pogajalski uspeh s češko vlado, vendar nič ne kaže, da ga bo Svobodnjaška stranka podprla. Vendar so tudi tu težave. Junija prihodnje leto bodo na Češkem volitve, češka vlada pa bi si pred volitvami težko privoščila zunanjepolitični poraz. Ko pa bo nova češka vlada oktobra naslednje leto znova v sedlu, se bo predvolilna kampanja že preselila v Avstrijo, ki jo že konec naslednjega leta ali le nekaj mesecev pozneje prav tako čakajo volitve.

Posledice

Za Slovenijo noben od scenarijev ni posebno ugoden; kapitulacija češke vlade in njena privolitev v avstrijske zahteve odpirata pot za uspeh avstrijskih pritiskov na Slovenijo, neuspeh rešitve vprašanja zaprtja nuklearke Temelina med Češko in Avstrijo pa s seboj prinaša večjo verjetnost Haiderjevega uspeha na naslednjih avstrijskih parlamentarnih volitvah, ki bodo najverjetneje prehitele naslednjo "veliko" razširitev Evropske unije.

Pri vseh teh zapletih je še posebej perverzno dejstvo, da Haiderju v njegovih retoričnih obračunih s pridruženimi članicami asistirajo tudi okoljevarstvene organizacije - česar pa prav tako ni mogoče enoznačno obsoditi, saj je varnost Temelina še zmeraj vprašljiva. Evropski varnostni standardi na področju rabe jedrske energije so namreč šele v povojih, mnogi strokovnjaki pa dvomijo, da bo Češki v Temelinu res uspelo instalirati širokopotezen in drag varnostni sistem. Če bi bil sistem res tako dober, potem češke oblasti prebivalcem v okolici Temelina ne bi razdelile po dve tableti in jih obvestile, da "naj jih pogoltnejo, če bi z reaktorjem šlo kaj po zlu". Aktivisti okoljevarstvene organizacije Greenpeace so proti osebju reaktorja vložili tudi kazensko ovadbo zaradi falsificiranja dokumentacije, vendar številne obtožbe o napakah v konstrukciji nuklearke doslej niso bile dokazane.

Avstrijski ugovori zoper nuklearko Temelin so zato deloma utemeljeni. Vendar so v pretežni meri tudi licemerni in del populistične politične propagande, s katero se predvsem Haider vzpenja h kanclerskemu stolčku. Samo v soseščini Avstrije trenutno deluje 40 jedrskih elektrarn, kar dvajset med njimi jih je na Bavarskem, vendar Avstrijci nemškim bratom tega ne zamerijo tako kot južnim in vzhodnim slovanskim sosedom. Kar pet jih je v Švici, devetinpetdeset pa v Franciji, Avstrija ob vstopu v EU pa ni tako vehementno zahtevala njihovega zaprtja.

Povezava zapiranja JE Temelin z JE Krško bi bilo neprimerno tudi zaradi tehničnih razlogov. Razlika med nuklearko Temelin in slovensko nuklearko Krško je velika. JE Temelin je izdelana na podlagi ruske, Krško pa ameriške tehnologije. Dva ruska reaktorja VVER-1000 v Temelinu veljata za najbolj zanesljiva produkta ruske nuklearne tehnologije in naj bi bila precej drugačna od reaktorjev v Černobilu. Prav tako je res, da so bili deli elektrarne, ki se gradi že od leta 1983, že obnovljeni ob pomoči zahodne tehnologije in britanskega podjetja British Nuclear Fuels (BNFL). V političnem smislu je razlik precej manj. Koroški deželni glavar ne nasprotuje samo JE Temelin, pač pa bolj ali manj glasno zahteva tudi zaprtje JE Krško. Že lani je sklical "strokovno posvetovanje o jedrski elektrarni Krško" in na njem zahteval sklic posebnega "vrha Krško" na zvezni ravni, še preden se končajo pristopna pogajanja o poglavju energetike. Takrat je ponovil zahtevo po pripravi programa za opustitev jedrske energije v Sloveniji in Hrvaški. "Varnostna vprašanja o Krškem niso bilateralne narave, temveč jih je treba tako kot pri Temelinu gledati v evropskem okviru," je tedaj razglasil Haider. Po šestih mesecih prijaznih potez avstrijske diplomacije je decembra 2000 za slovenske diplomate znova sledil šok, ko je Avstrija iz predpristopnih pogajanj umaknila poglavje o energetiki. Nato je slovenska vlada popustila v zvezi z vprašanjem "nemške manjšine" v Sloveniji, Avstrija pa je na zasedanju Coreperja v Bruslju umaknila blokado z energetskega poglavja predpristopnih pogajanj. Avstrijski komentatorji so ocenjevali, da gre za "politično naklonjenost Avstrije do Ljubljane". Vendar je bil to le začasen odlog, ki ne pomeni nič. Vsa poglavja so "zaprta" samo začasno, zato jih lahko vsak udeleženec pogajanj kadarkoli odpre znova.

Otoplitev je bila potrebna tudi zaradi poznejše iniciative avstrijske zunanje ministrice, ki je zunanje ministre iz Češke, Slovaške, Madžarske, Slovenije in Poljske nekoliko proti njihovi volji povabila na regionalno konferenco na Dunaju, na kateri se je Avstrija sosedom razkazovala kot nekakšna regionalna sila. Vprašanja jedrske energije in "pravnozgodovinska vprašanja" v odnosih s Slovenijo in Češko so odtlej še zmeraj samo “začasno” zaprta. S Češko se je Avstriji decembra lani sicer uspelo dogovoriti o "preverjanju vpliva jedrske elektrarne Temelin na okolje", ki naj bi ga po najnovejšem dogovoru med avstrijski ministrom za okolje Moltererjem in češkim zunanjim ministrom Kavanom opravila posebna komisija. Vendar občasne zaostritve avstrijske politike do sosedov jasno kažejo, da se Avstrija bolj kot na papirnate dogovore zanese na "politiko moči", verjetno s tisto znano izjavo ameriškega obrambnega ministra, da se "z lepo besedo daleč pride", "z lepo besedo in pištolo pa še dlje".

Prepričanje slovenske diplomacije, da avstrijsko govorjenje o vetu kaže le na "pogajalsko šibkost" in da bo Slovenija v Evropsko unijo vstopila brez soočenja z Haiderjem, zgolj z diplomatskimi izleti na Dunaj, je zato zmotno. Avstrijsko zunanje ministrstvo že nekaj let trdi, da bo vprašanje JE Krško rešeno na "dvostranski ravni", avstrijska zunanja ministrica Ferrero Waldner pa je tudi ob zadnjem obisku v Ljubljani celo trdila, da "Krško ni problematično v pristopnih pogajanjih." Vendar je za to izjavo dobila ostre kritike svobodnjakov, Haider pa je celo dosegel, da je avstrijski kancler tudi Krško uvrstil na "nacionalni" seznam nukleark, za katere bo Avstrija zahtevala zaprtje. Kar je bil dokaz, da takt v zunanji politiki določa Haider. Za slovensko vlado bi bilo zato modro, da bi svojo in evropsko javnost pravočasno pripravila na ostrejši besednjak uradne Avstrije. Sicer je jasno, kaj nas čaka - na obzorju so novi "španski kompromisi", slovenski interesi pa se brez možnosti za hitro zmago znova branijo na češko-avstrijski fronti.