26. 11. 2002 | Mladina 47 | Družba
Predator
Zakaj ob pogledu na Busha ne gre več nikomur na smeh
Bushiji pri svojem rušenju Sadama Huseina ne izbirajo umetniških sredstev. In ker tragedija očitno ne prime, so poskusili s komedijo - lansirali so Sadamovega imitatorja. Ne v kaki TV seriji, ampak na radijskih valovih. V programih, ki jih ameriška radijska postaja, zadolžena za razširjanje dezinformacij, pošilja v Irak, so skušali iraško publiko zabavati tudi s skeči, v katerih je nastopal "Sadam", okej, njegov impersonator, neki neimenovani harvardski študent. Ja, iz Sadama so brili norca. Pa ni vžgalo. In zakaj ne? Je bil imitator tako zanič? Ne, problem so bili ostali "igralci" v teh radijskih showih - ker so angažirali predvsem Egipčane in Jordance, ki imajo specifičen akcent, jih Iračani niso ravno najbolje razumeli. Vici se tako niso prilepili, še najmanj na Sadamove brke, ki so jih parodirali, parodirali in parodirali, kot da je to najboljši možni vic na svetu. Zoprno - vsi Iračani imajo brke. Hu. S farso ni bilo nič. V očeh iraškega ljudstva bi mu bolj škodili, če bi ga prosili za avtogram. Hej, magari po e-mailu.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
