V boljši jutri drugje

Odprti migracijski programi so na voljo tudi Slovencem

Ksenja Hahonina  |  Mladina 10  |  14. 3. 2004

V Evropski uniji je bil obljubljen "prost pretok delovne sile", toda čedalje več držav sprejema omejitve za nove članice. Prav gotovo razlog za omejitve niso Slovenci, saj ti veljajo za migracijsko leno nacijo. Od časov večjih predvojnih ekonomskih migracij in povojnih ideološko-političnih migracij res ni bilo zaznati večjih slovenskih migracijskih gibanj.

Pa vendar se premikajo tudi Slovenci. Po besedah Tomaža Vouka, predstavnika migracijskega podjetja Active Solutions and Consulting Group s sedežem v avstralskem mestu Brisbane, v Sloveniji obstaja veliko zanimanje za delo in življenje v tujini. "Največ je mladih, ki končujejo ali so ravno končali študij in bi radi začeli kje na tujem. Toda prednost imajo ljudje z vsaj nekaj leti delovnih izkušenj."

Seminarja, ki ga je podjetje pripravilo oktobra lani, se je udeležilo več kot tristo ljudi. "Verjetno bo z našim posredovanjem odšlo še več ljudi čez kako leto ali dve, ko bodo izvedeli, da tako možnost sploh imajo." Vouk računa, da bo Slovenijo prihodnje leto s posredovanjem podjetja Active SC Group zapustilo od trideset do petdeset ljudi, saj jih je toliko z emigracijsko agencijo že podpisalo pogodbo. "Lahko jih bo tudi več, ker pogodbo podpiše ena oseba, gre pa lahko petčlanska družina."

Večina Slovencev se bo preselila v Avstralijo, čeprav podjetje posreduje še za dve drugi državi z odprtim emigracijskim programom, za Kanado in Novo Zelandijo. "Vse tri države so bile že v nastanku, v razvoju in so tudi v sedanjosti migracijske države. Migracija je še danes del njihovega gospodarskega in demografskega razvoja. Regulacijo migracijskih tokov pa izvaja ministrstvo za emigracijo," pojasnjuje Vouk. Tako namerava Kanada letos sprejeti 250.000 novih priseljencev, Nova Zelandija 50.000, Avstralija pa jih vsako leto za stalno posrka prek 100.000.

Frizerji

In kako priti med te ljudi? Načeloma obstajajo tri možnosti za pridobitev stalnega, torej dosmrtnega bivališča. Lahko emigrirate na podlagi družinskih vezi, podjetniških izkušenj (podjetniško dejavnost preselite ali podaljšate v tujini) ali izkoristite poklicno znanje oziroma izobrazbo.

"Najprej ocenimo potenciale stranke. Oceno zmožnosti za pridobitev stalnega prebivališča naredimo zastonj," je pojasnil Tomaž, ki tudi sam razmišlja o selitvi v Avstralijo. Zaželeno je, da ste mlajši od štiriinštirideset let in da nimate hudih bolezni - opraviti morate zdravniški pregled. Če ste samski, imate manj možnosti, kot če nameravate emigrirati s partnerjem. "Država, ki vas sprejema, je zainteresirana za to, da niste tipični ekonomski migrant, ki bo zaslužil in se nato vrnil v domovino. Hoče, da se ustalite, da se vaši otroci integrirajo v skupnost," je razložil Vouk. Pa še cena storitev je enaka ne glede na to, ali se za izseljenstvo odloči posameznik ali vsa družina. Če govorimo o Avstraliji, znaša cena, ki jo zaračuna podjetje, okrog 5000 avstralskih dolarjev, to je približno 700.000 tolarjev. Za primerjavo: povprečna avstralska mesečna plača znaša dobrih 3000 avstralskih dolarjev. V ceno so všteti vse državne takse, nostrifikacija poklica/izobrazbe, vodenje postopka ter pomoč pri urejanju selitve in iskanju zaposlitve.

Iskanje zaposlitve, kot zatrjuje Tony Lenko, pooblaščen avstralski migracijski agent, je precej podobno iskanju dela v Sloveniji, le priložnosti in ponudbe je precej več. "Če obvlada svoj poklic, če zna in želi delati ter vsaj pogovorno obvlada angleški jezik, se tudi vsak Slovenec lahko kosa s komer koli s tega sveta," pojasnjuje.

No, glede pogovornega jezika je Lenko le malo pretiraval. Saj je prvi pogoj za pridobitev bivalnega vizuma opravljen poseben izpit IELTS (International English Language Testing System), ki ga v Sloveniji lahko opravite le v centru British Councila za dodatnih štirideset tisočakov in je veljaven le hitro minljivi dve leti.

Vendar tudi tukaj obstajajo izjeme. Tri avstralske zvezne države, ki si želijo novih ljudi s točno določenimi znanji (gre predvsem za obrtniške poklice), so za priseljence, ki se odločijo za življenje na njihovem območju, omilile zahtevano stopnjo znanja angleščine in nekatera druga merila. Vendar morajo "izjeme" potem živeti v tej zvezni državi vsaj dve leti.

Postopek pridobitve stalnega bivališča traja približno leto. Po dveh letih bivanja v Avstraliji lahko zaprosite za državljanstvo. Za primerjavo, če želite vložiti vlogo za pridobitev slovenskega državljanstva, morate v Sloveniji neprekinjeno bivati deset let.

Največ izseljencev si najde službo že v prvih treh mescih po prihodu v državo. Pri tem v Sloveniji uveljavljena vrednostna lestvica poklicev v tujini ne drži. Zaposlitev veliko hitreje dobijo frizerji, mehaniki, električarji kot recimo magistri družboslovnih ved. "Čeprav se potencialni emigranti najpogosteje bojijo ravno tega, da bodo ostali brez zaposlitve, je treba vedeti, da država ni neumna. Če nekomu že dovoli, da začne življenje v njenih mejah, ve, da ta človek ne bo pohajkoval naokrog," pojasnjuje Tomaž Vouk. Če ste recimo tesar, krovec, mesar ali vodovodar, vam v Kanadi uredijo zaposlitev, še preden zapustite Slovenijo. "Pri tem se je treba hitro odzvati, saj ponudba ne velja več mesecev. Kajti za delo se lahko prijavi kdorkoli z vsega sveta. Vendar se tukaj pojavljajo težave, ker mnogi Slovenci niso sposobni sestaviti življenjepisa v angleščini. To bi morali imeti pod obvezno točko že v šolah," je potožil Tomaž Vouk. Sicer pa imajo veliko večje težave z jezikom sosedje Hrvatje. Ti imajo po Voukovih besedah tudi večja pričakovanja v zvezi z emigracijskimi službami: "Mislijo, da bomo stvari uredili zastonj, pa še vozovnico da jim bomo plačali." Najboljše življenjepise v angleščini po Tomaževih podatkih sestavljajo Indijci in Kitajci.

Slovenski sodobni emigranti imajo seveda malo drugačne razloge, zaradi katerih zapuščajo domovino, kot drugi izseljenci po svetu. Kakor je pojasnil Tomaž Vouk, v Indiji denar za selitev posameznika zbira vsa družina. "Denar jim lahko hitro vrne že z eno samo plačo v državi, kjer bo živel. Kasneje pa tudi on počasi sponzorira ožje družinske člane in jih prek 'family migration' pripelje k sebi v novo državo bivanja." Manj ekonomske razloge v anketah navajajo Nemci, ki se čedalje pogosteje odločajo za migracijo. Presenetljivo je, da veliko potencialnih nemških emigrantov poleg gospodarske stagnacije v domovini motijo ravno številni priseljenci. "Slovence, ki si želijo zaživeti na tujem, pa, prav nasprotno, moti to, da v Sloveniji ni tujcev," je dodal Tomaž. Odsotnost multikulturnosti in zavist, slabe plače in pomanjkanje priložnosti za karierno rast, nasploh nizka življenjska raven in možnost življenja v toplejših krajih - to so stvari, zaradi katerih so nekateri Slovenci pripravljeni zapustiti rodno grudo. A boljše življenje si iščejo tudi Avstralci, saj jih vsako leto odide prek 100.000, 10 odstotkov od teh pa jih za stalno ostane v tujini.

Moji otroci ne bodo živeli tukaj

V enem letu, odkar Tomaž Vouk zastopa emigracijsko podjetje, se je pred njim zvrstilo več posameznikov, ki imajo za odhod tudi osebne razloge. Tako je iz Hrvaške poklicala mati z otroki, ki jo terorizira bivši mož, zato se je pred njim odločila skriti v tujini. Uspešna slovenska podjetniška družina bo odšla v Avstralijo zaradi birokratskih omejitev, ki jih doživlja pri svojem poslu. Druga podjetniška družina se je odločila za polovično življenje - pozimi bodo poslovali v Avstraliji, poleti pa se vračali v Slovenijo.

Še ena kandidatka za odhod v Avstralijo še letos je osemindvajsetletna Valerija But iz Rogaške Slatine. Po poklicu je medicinska sestra, ob delu je diplomirala iz kulturologije, vodi pa tudi avtorske oddaje na radiu Glas Ljubljane. "Na začetku sem se zanimala za Novo Zelandijo, toda lani sem se dokončno odločila za Avstralijo." Daje vtis samozavestne ženske, ki v visokih petah trdno stoji na tleh. Na začetku namerava opravljati delo medicinske sestre: "Toda v Avstraliji je toliko radijskih postaj, da se bo zagotovo tudi zame našlo mesto. Najprej grem za pet let, potem pa bomo videli. Človek ostane tam, kjer uživa." Sicer ji je tudi v Sloveniji lepo, vendar ima veliko željo po spremembi. "V Sloveniji v poklicu prideš do neke točke, nakar se ustavi. Nimaš možnosti napredovanja, dodatnega izobraževanja itd. Moti me tudi nestrpnost, ki narašča. Poleg tega pogrešam sonce! Čeprav se sliši banalno, ampak tudi klimo bi rada zamenjala. Ljudje, ki živijo ob morju, so že zaradi turizma bolj odprti." Doma so njeno odločitev za odhod dobro sprejeli, saj že od nekdaj vedo, da si želi v tujino. "Slovenci smo hudi ziheraši. Samo da imamo hišo in stalno zaposlitev. In če hiša zgori, tovarno zaprejo?"

To, da je v življenju vse bolj pomembno od hiše in stalne zaposlitve v Sloveniji, meni tudi Kranjčan na videz veliko mlajši od trideset let, kolikor jih v resnici ima. Ker se boji, da bo zaradi priprav na odhod v Avstralijo izgubil sedanjo službo, je raje ostal neimenovan. "Šele ko sem bil v Avstraliji, sem ugotovil, kaj hočem v življenju," je navdušeno razlagal poklicni kuhar.

Že na vhodnih vratih v njegovo stanovanje je nalepka s kengurujem. V stanovanju pa mrgoli delfinov na slikah, brisačah, sestavljankah ... Saj je tudi zaradi teh živali pred petimi leti prekolesaril severni del in zahodno obalo Avstralije. Od tedaj le še čaka, kdaj se bo odselil na avstralsko obalo za zmeraj in si tam ustvaril družino - menda tudi s kako priseljenko. "Pri nas je vse bolj moreče. Ko sem prišel nazaj, sem bil zgrožen nad tem, kako hitimo, kako smo si fovš, kako so Slovenci ozkogledi, rivalski ..." Avstralijo neizmerno pogreša, stisne ga že ob vonju stvari, ki jih je tam uporabljal. V spomin so se mu zasidrale same dobre stvari, ker slabih izkušenj ni imel. "Kolesariš, zmanjka ti vode. Pokažeš mimo vozečim prazno plastenko, pa ti poleg vode dajo še kaj. V Sloveniji pa te bodo samo preklinjali."

Meni, da je bilo v časih stare Jugoslavije v gospodarskem smislu še v redu, zdaj je pa čedalje slabše. "V teh letih, odkar smo se osamosvojili, prav nič ni šlo na bolje, samo na slabše gre." Pravi, da ga v Sloveniji ne more zadržati nič več. Odločno je zatrdil: "Moji otroci ne bodo živeli tukaj!"