bušiji / JFK

John Forbes Kerry (JFK) je torej last man standing. Vsi ostali kandidati, ki so se zadnje mesece gnetli za predsedniško nominacijo demokratske stranke, so odpadli - Bob Graham še preden se je tekma sploh dobro začela, Carol Moseley Braun tik pred prvimi primarnimi volitvami, Joseph Lieberman takoj po začetku tekme, Wesley Clark malce kasneje, pred tekmo favorizirani Howard Dean pa kmalu za njim. Zdaj je odpadel še John Edwards, ki bi ob Bushu izgledal tako kot John F. Kennedy od Richardu Nixonu. Kerry je namreč v torek zmagal še v devetih državah - tudi v Kaliforniji, New Yorku in Ohiu, vraga, celo v Georgii, ki je bila na kožo bolj pisana južnjaškemu šarmerju Edwardsu. Dean, ki je katarzično prevetril demokratsko stranko in že davno odpadel, je končno zmagal - v domačem Vermontu. Poetično, huh. Ob Kerryju v tekmi ostajata le še Dennis Kucinich in Al Sharpton, ki pa sta le poeta - na "super torek II" sta bila premočno in ponižujoče poražena tudi doma, na svojem terenu, v Ohiu in New Yorku. Toda njun egotrip ne more več ničesar spremeniti: demokratsko nominacijo bo dobil Kerry, ki je do sedaj zmagal v sedemindvajsetih državah (od tridesetih).

Igre je tako konec. Vsi demokrati se bodo zdaj postavili za Kerryja. In vsi republikanci se bodo postavili za Busha. Kar pomeni, da je Kerry zrel za odstrel, no - za obstreljevanje in sestreljevanje. Bolje rečeno, republikanci zdaj dokončno vedo, kateri demokrat je bad guy št. 1 in po katerem demokratu morajo udariti z vsemi topovi. Zdaj se tudi uradno začenja predvolilni boj med "vojnim predsednikom", ki je leta 1972 - v času vietnamske vojne - dezertiral (hja, Bush se v svojo alabamsko enoto Nacionalne garde ni javil), in odlikovanim vojnim veteranom (srebrna zvezda + bronasta zvezda + tri škrlatna srca), ki je v Vietnamu junaško rešil življenje svojemu tovarišu - republikancu. Mislite, da ima Kerry prednost, ker je - medtem ko je Bush žuriral in zabušaval v Nacionalni gardi - patriotsko prelival kri v Vietnamu? Najprej nagonsko rečete - ja, Kerry ima prednost! Še toliko bolj, ker se Amerika trenutno šibi prav pod pregretimi izrazi a la "vojna", "junak", "patriotizem" in "služenje domovini". Ali lahko junak, ki je trpel in krvavel za domovino, danes v Ameriki izgubi? Sploh pa - ali lahko izgubi bitko s predsednikom, ki mu očitajo, da je dezertiral?

Dirty tricks

Oja, lahko jo izgubi. Brez problema. Vprašajte le senatorja Johna McCaina, republikanca, sicer vietnamskega veterana, bojnega pilota in imetnika mnogih vojnih odlikovanj, s katerim se je Bush leta 2000 udaril za republikansko predsedniško nominacijo. Ker je bil takrat vnaprej znan demokratski predsedniški kandidat (Bill Clinton), so protikandidata izbirali republikanci. Točno, počeli so nekaj takega, kot zdaj počnejo demokrati - le da je bila ta interna republikanska vojna precej bolj umazana. Naj vas za začetek spomnim, da je na prvih republikanskih primarnih volitvah zmagal McCain - jasno, na veliko presenečenje in razočaranje dinastije Bush. In tudi po primarnih volitvah v naslednjih državah je guverner Bush senatorja McCaina gledal v hrbet. Šit. Kaj zdaj? Nič, McCainov "Straight Talk Express" je bil zrel za odstrel. Z drugimi besedami: bušiji so iz žepa potegnili vse dirty tricks, ki so jih premogli. In glej, no, ameriški medijski prostor so na lepem obšle govorice, da je McCain v resnici gej, da je za abortus, da je njegova žena opijala mladoletne osebe, da je glasoval za največji dvig davkov v zgodovini, da je bil obravnavan pred senatno komisijo za etična vprašanja, da ima nezakonskega temnopoltega otroka - in ne le enega. Nič od tega ni bilo res, toda republikansko volilno telo, že prislovično jako konservativno, se je od groze naježilo in streslo. Splav? Gej? Nezakonski otroci? Višji davki? Satan!

Z McCainom je bilo v trenutku konec. Bušiji so ga sestrelili - tako kot so ga v Vietnamu sestrelili vietkongovci. Brez milosti. In pomislite, McCain se v Vietnamu ni le boril, heh, tako kot Kerry, ampak je celo pet let in pol presedel v vietnamskem ujetništvu! Če so bušiji že McCaina, republikanca, tako šikanirali, si lahko živo predstavljate, kaj bodo počeli šele Kerryju... demokratu... ki prihaja iz jebenega Massachusettsa... od koder prihajajo tudi Kennedyji... do katerih čutijo republikanci tak prezir kot do abortusa, gejev, rojevanja nezakonskih otrok, dvigovanja davkov in Satana. Da bo hudo, ni dvoma. Navsezadnje, prvi znak je že tu: nedavno, še pred "super torkom II", je v medije "iznenada" in "skrivnostno" pricurljalo, da Kerry prešuštvuje z mlado bejbo. Vau! Mediji - še posebej prorepublikanski - so to senzacijo z užitkom molzli, pa četudi se je kmalu izkazalo, da gre le za trač, ki ne drži ne vode ne nafte. Kaj so hoteli s tem reči, ni skrivnost: glejte, Kerry je tak kot Clinton - šlata praktikantke! Vsi demokrati so isti! Bljak!

Že lahko vidite republikance, kako dajejo Kerryja iz kože, pri tem pa vpijejo:

prvič, da je za abortus,

drugič, da podpira istospolne,

tretjič, da je proti znižanju davkov,

četrtič, da je proti smrtni kazni,

in petič, da je Satan = liberalec.

Vse to seveda tehnično drži.

1. Kerry je res za abortus. In pika na i: že večkrat je glasoval tudi proti zakonom, ki bi prepovedovali abortus v visoki nosečnosti.

2. Kerry res podpira istospolne. Še huje, glasoval je proti zakonu (Defense of Marriage Act), ki bi poroko definiral le kot zvezo med moškim in žensko (mimogrede, proti temu zakonu je glasovalo le 14 demokratov). In kot je poudaril, proti temu zakonu ni glasoval zato, ker bi bil za poročanje istospolnih, ampak zato, ker je proti diskriminaciji - ker torej spoštuje enakost in pravice manjšin. V Massachusettsu so poroke istospolnih že legalizirali. Lani novembra.

3. Kerry je res proti znižanju davkov - ne, Busheve "davčne reforme" (znižanja davkov), s katero so profitirali le bogati, ni podprl. Prej narobe, Kerry je za zvišanje davkov - po njegovem je treba višje obdavčiti predvsem bogate in bencin. Ja, Kerry je ekološko osveščen, zato je tudi proti vrtanju nafte na Aljaski, v globalnem segrevanju in klimatskih spremembah pa ne vidi le teorije zarote. In ko smo že pri nafti: če bo postal predsednik, pravi, da "ameriški fantje v uniformah ne bodo nikoli več talci ameriške odvisnosti od nafte".

4. Kerry je res proti smrti kazni. Kaj to pomeni? Da ne verjame v bushevsko verzijo svetopisemske retaliacije?

5. Kerry je res Satan... ee, liberalec. Še huje, kot je le nekaj dni pred "super torkom II" razkril tednik National Journal, je bil John Kerry leta 2003 najbolj liberalen senator. In kako so prišli do te njegove rekordne, absolutne liberalnosti? Preprosto: pogledali so, kako je glasoval v senatu, ko so sprejemali nove zakone. In statistika je pokazala, da ni lani nikoli glasoval tako kot republikanci. Bolje rečeno, podprl ni niti enega zakona, ki so ga zapakirali republikanci. Ni bilo prvič - tudi prej, predvsem na začetku svoje senatne kariere (1986, 1988, 1990), je bil najbolj liberalen senator. Ko gre za socialna vprašanja, pa je bil itak večino let, ki jih je preživel v senatu, liberalec št. 1. Bolj liberalen kot Ted Kennedy! "Kdo bi si mislil," je hitro navrgel Ed Gillespie, predsednik Nacionalnega komiteja republikanske stranke, "da je Ted Kennedy v resnici konservativni senator iz Massachusettsa."

Forsiranje trdote

In zdaj: če izraza "najbolj liberalen senator" in "senatni liberalec št. 1" seštejete, zmnožite in delite s 666 ter potem to, kar dobite, prevedete v republikanski jezik, ven pride Satan. Okej, naj vam pojasnim, v čem je trik. Izraz "liberalec" ima v Ameriki negativen prizvok, še posebej zdaj, ko je nacija napeta, pregreta in prestreljena s patriotsko retoriko. Bušiji so po 11. septembru vsilili enačbo, ki gre takole: liberalno = skrajno = radikalno = ekstremno = nepatriotsko = nevarno. V republikanskih očeh je liberalec nekdo, ki nadomešča komuniste. Ha! Ni čudno, da sondaže kažejo, da Američani niso navdušeni nad izrazom "liberalec" - manj kot 20% jih namreč pravi, da so liberalci. Kdor je liberalen, je zunaj glavnega toka. Liberalec je človek, ki je izgubil stik s sredino, z nacionalnim konsenzom. Podton je preprost: ker je tak človek preveč "ekstremen", ne more delovati povezovalno, zato ne more biti predsednik.

Bušiji bodo sicer težko odgovorili na vprašanje, zakaj je Bush ob prihodu v Belo hišo obljubljal, da bo deloval povezovalno, potem pa je nacijo le histerično polariziral (Amerika je trenutno presekana na pol), toda očitno bodo igrali prav na karto Kerryjeve "liberalnosti" (= ekstremnosti). Ne preseneča, da se zelo utečena republikanska fraza glasi: Kerry je aristokratski milijonar brez stika z realnostjo. Jasno, republikanci bodo težko odgovorili na vprašanje, zakaj so sami leta 2000 v Belo hišo pripeljali aristokratskega milijonarja, ki za realnost do tedaj sploh še ni slišal. Zato bodo skušali Kerryja še toliko bolj divje definirati kot politika, ki je "out-of-touch". In zato bodo, tako kot zdaj, nenehno poudarjali, da je Kerry le "massachusettski liberalec", ker se pač zavedajo vseh malopridnih podtonov, ki jih je izraz "liberalec" pridobil po 11. septembru. Če politiku rečeš, da je "liberalec" (še zlasti massachusettski), se to sliši tako, kot da hočeš reči, da ogroža nacionalno varnost, da je premehak do terorizma, da ne podpira trde obrambne politike in da ni primeren za leaderja Amerike, ki je v vojni.

Ergo: bušiji bodo skušali dokazati, da Kerry ne bi mogel ubraniti Amerike oz. preprečiti napada na Ameriko. Zoprno? Niti ne - sami bodo namreč zelo težko odgovorili na vprašanje, zakaj napada na Ameriko ni uspelo preprečiti Bushu. Zato lahko pričakujete, da bodo še bolj panično in bombastično svarili, da je Kerry leta 1991 v senatu nasprotoval I. zalivski vojni in da je pogosto glasoval proti financiranju raznoraznih obrambnih sistemov. Drži, Kerry je bil proti prvi invaziji na Irak, toda proti je bila tedaj večina senatnih demokratov. Zakaj? Ker da predsednik, Bush starejši, še ni izčrpal vseh diplomatskih poti. In drži, Kerry je bil za ukinitev nekaterih obrambnih sistemov (ne edini, se razume), toda ironija je v tem, da je skušala po koncu hladne vojne in padcu sovjetskega imperija stare obrambne sisteme na veliko ukinjati prav republikanska administracija Busha starejšega in pri tem naletela na odpor demokratov, še več - Bush starejši, Dick Cheney, tedaj obrambni minister (zdaj podpredsednik), in general Colin Powell, tedaj šef vrhovnega štaba (zdaj zunanji minister), so javkali, da jih demokrati ovirajo pri ukinjanju nekaterih obrambnih sistemov in pri nižanju obrambnega budžeta. Točno, Kerry je večkrat glasoval proti nižanju obrambnega budžeta.

In ker je pričakovati, da bodo bušiji vsa ta Kerryjeva senatna glasovanja prikazovali s spinom, hočem reči, zunaj konteksta, tako da se bo ustvaril vtis, da je to počel tudi po 11. septembru (ali pa da bi to lahko počel, ker je "premehak"), bo moral Kerry dokazati, da je trd, odločen, efekten in nepopustljiv, okej, tough, da torej ni mehak. Bolje rečeno - dokazati bo moral, da je bolj tough kot Bush. Še bolje rečeno - moral bo dokazati, da je premehak prav sam Bush. Verjetno bo ponavljal to, kar je pred "super torkom II" rekel v Los Angelesu: "Ne pravim, da je Bush v vojni proti terorju naredil preveč, ampak da je naredil premalo. George Bush nima dovolj obsežne strategije za zmago v vojni proti terorju, le ad hoc strategijo, s katero brzda sovražnike. Če bom postal vrhovni poveljnik, bom vpeljal strategijo, s katero bomo to vojno dobili." In ko bodo bušiji rekli, da Kerry stalno spreminja svoje mnenje in da je v senatu najprej glasoval za Bushev napad na Irak, zdaj pa to vojno kritizira, bo lahko rekel, da kritizira Bushevo menedžiranje vojne. Specifično, rekel bo, da Bush vojno proti terorju izgublja zato, ker je preveč zaletav, ker je unilateralist, ker se ne meni za mednarodno pravo in ker si je zaveznike tako zelo odtujil, da jih zdaj ne more - in ne zna - več pridobiti na svojo stran... ee, za skupno "stvar". Ni naključje, da si je dal Bush zdaj v Belo hišo na hitro pripeljati nemškega kanclerja Schroederja, izgubljenega zaveznika. In ni naključje, da je Bush pri umetno destabiliziranem Haitiju tako hitro našel skupni jezik s Francijo, izgubljeno zaveznico. Kerry je ob Bushevi vojaški intervenciji na Haitiju dahnil le: "Prepozen je bil - kot vedno. Jaz ne bi nikoli dovolil, da bi se vse skupaj tako izrodilo."

Mirno lahko sicer pričakujete, da bodo bušiji opozarjali na Kerryjevo "odvisnost" od bogatih žensk in na to, da je po vrnitvi iz Vietnama vietnamsko vojno razglasil za napako, da je vietnamske veterane organiziral v protivojne aktiviste ("Kako lahko od človeka zahtevate, da bo zadnji, ki bo umrl v Vietnamu?") in da je ameriško vojsko obtožil vojnih zločinov, toda samemu Bushu, utopljenemu v porazni vojni in porazni ekonomiji, verjetno ne bo preostalo drugega, kot da bo skušal predvolilno debato speljati na led "kulturne vojne" (abortus, pravice istospolnih ipd.), kjer bo lahko na vprašanja o človekovih pravicah dajal verske odgovore. Zato ne preseneča, da se je prav zdaj, ko mu ratingi najbolj padajo in ko so se njegove špekulacije spremenile v živi pesek, spet vrnil na "sveto misijo" - ja, spet je začel loviti Osamo bin Ladna... ee, Antikrista. Svoje predsednikovanje hoče očitno še pred prvimi TV soočenji s Kerryjem spet prevesti v svetopisemsko alegorijo.