srbija / Nevidni nočni kragulj naprodaj!

"Koščkov F-16 nam je žal trenutno zmanjkalo. Delavci so že šli domov, ampak z vstopnico lahko pridete spet na delovni dan, pred tem pa lahko telefonirate, da sporočimo našemu mojstru v kleti, naj vam takoj odreže delček krila." Tako je dejal kustos Muzeja letalstva v Beogradu, ko sem si po nakupu kvadratnega centimetra nevidnega nočnega kragulja (nighthawk) F-117 A hotela priskrbeti še delček bojnega sokola, ameriškega lovca F-16 C. Večji del razbitin obeh letal, ki sta bili sestreljeni leta 1999 med zračnimi napadi zveze Nato na ZRJ, je v kleti in v vitrinah muzeja. Predvsem nevidni Lockheed-Martinov F-117 A še zmeraj velja za svojevrstno atrakcijo.

To letalo je dolgo veljalo za nevidno oziroma stealth in je bilo ponos ameriških zračnih sil, vse dokler 27. marca 1999 ni bilo sestreljeno blizu vasi Budjanovci.

Slike tega dogodka so tedaj obšle svet, sestrelitev 45 milijonov dolarjev vrednega letala pa je bila v takratni ZRJ povod za številne srce parajoče domoljubne izlive, skladbe, napise in tudi zbadljivke, med katerimi je izstopala predvsem tale: "Oprostite, nismo vedeli, da je neviden." Kljub mnogim nepotrjenim informacijam o sestreljenih letalih zveze Nato v času posredovanja v ZRJ - po uradnih podatkih jugoslovanske vojske naj bi jih bilo celo 61 - omenjena F-117 A in F-16 C še zmeraj veljata za edini letali, katerih izgubo je zveza Nato med vojno leta 1999 nesporno potrdila.

Nevidni na metre

Pet let po vojni je vendarle marsikaj drugače kot leta 1999. Vojske Jugoslavije ni več, njen poveljnik sedi v haaškem zaporu, pred dvema letoma pa sta bila razpuščena tudi vojaško letalstvo in protiletalska obramba (RV in PVO), ki sta sestrelila obe razstavljeni ameriški letali. Celo pet nekdaj najsodobnejših jugoslovanskih migov 29 (enajst jih je bilo uničenih v bojih leta 1999) od 1. aprila letos zaradi pomanjkanja denarja ne brani več neba Srbije in Črne gore. Uradni cilj Srbije in Črne gore ni več priključitev k belorusko-ruski zvezi, pač pa vstop v Evropsko unijo in Partnerstvo za mir; to naj bi bilo prva stopnica na poti v Nato. Nedavno je vojska Srbije in Črne gore z romunsko vojsko in enotami Nata pri hidroelektrarni Đerdap celo uspešno izpeljala prvo skupno vojaško vajo.

Vendar to Muzeja letalstva ne moti pri zanimivi pridobitni dejavnosti, s katero si ta zelo stara ustanova nekoliko povečuje v zadnjem času zmanjšane prihodke od obiska. Na svetu namreč ni ravno veliko držav, kjer bi lahko kupili s certifikatom o avtentičnosti opremljen delček letala svojih nekdanjih sovražnikov in sedanjih zaveznikov. V Muzeju letalstva v Surčinu (takoj zraven največjega srbskega civilnega letališča) pa ponujajo kar dve svetovni atrakciji hkrati - ogled delov edinega znanega sestreljenega nevidnega bombnika F-117 A in nakup delov tega letala v skoraj poljubnih količinah. Vsak obiskovalec, ki to želi, lahko za borih 600 dinarjev (okoli devet evrov) kupi približno kvadratni centimeter velik delček nevidnega bombnika F-117 A. Koščke kovine in temno zelene plastike, ki prav prijetno dišijo po teflonu, prodajajo v ličnih vrečkah. V vsaki je tudi slika celotnega letala s serijsko številko in uradnim potrdilom, da gre res za nevidnega nočnega kragulja, sestreljenega nad vasjo Budjanovci. Za enak znesek je mogoče dobiti tudi kos bolj običajnega bojnega sokola vrste F-16 C.

Pomočnik direktorja muzeja Draško Kostić trdi, da se koščki nevidnega bombnika "odlično prodajajo" in da predvsem "tuji obiskovalci zmeraj kupijo košček za spomin". Sodelavec muzeja Miroslav Mladenović pa dodaja, da se tujcem zdi predvsem "neverjetno, da lahko kaj takšnega nabaviš kot spominek". Teh spominkov kljub intenzivni prodaji verjetno še ne bo tako kmalu zmanjkalo. Muzej ima namreč v kleti tri četrtine več kot 23 ton težkega letala. Četrtina naj bi bila zgorela ali izginila med sestrelitvijo.

Najzanimivejši deli letala so razstavljeni v glavni galeriji muzeja. Tam si je mogoče ogledati pilotove navigacijske mape, njegov radio, čelado, ki jo je bil odvrgel, potem ko se je s padalom spustil na zemljo, šestcevni top, navigacijsko in namerilno napravo ter pilotove signalne naboje. Prozorna kabina letala je lično podpisana z imenom kapetan Ken "Wiz" Dwelle, čeprav ameriško vojaško letalstvo nikoli ni potrdilo identitete sestreljenega pilota. Zato pa je poskusilo do konca uničiti ostanke sestreljenega letala, vendar med vojno poskus ameriških letal, da bi z bombardiranjem razbitin sestreljenega F-117 A popolnoma uničila ostanke, ni uspel. Dragoceni deli letala so kmalu zatem izginili.

Pilota so najverjetneje rešili s helikopterji. Po pripovedovanju kustosov muzeja zasledovalci ameriškega pilota na ostankih letala niso našli sledov krvi, čeprav je bilo letalo popolnoma prerešetano zaradi eksplozije raketne bojne konice. Vedeli so, da se je skrival po kanalih, saj so tam našli njegove sledi. Bežal je v smeri Save, ker je verjetno dobil ukaz, da mora bežati v Bosno. Našli so njegovo radijsko postajo, ki je bila še vključena, kar kaže, da je bil pilot v stiski. Odvrgel je tudi signalne rakete in posodo za vodo. Zanimiv je njegov zemljevid, kjer je napisano, kako naj se sporazumeva s prebivalstvom, kaj naj je, skupaj s slikami užitnih in strupenih gob. V beležnici je imel številne telefonske številke Natovih baz v Zagrebu in drugih bližnjih mestih, čeprav so bili nekateri toponimi, na primer Požarevac, napisani narobe.

Zanimivo je, da ameriško vojaško letalstvo niti pet let po sestrelitvi lovskega bombnika F-117 A "zaradi operativne varnosti" še zmeraj ni izdalo uradnega poročila o izgubi tega nevidnega letala. Uradno je letalo doživelo samo "okvaro".

Pritiski ZDA

Ob razstavljenih razbitinah je razkrita tudi dolgo varovana skrivnost o tem, kako je bil lovski bombnik dejansko sestreljen. Za steklom vitrine je druga stopnja ruske rakete vrste C-125 "NEVA", s katero naj bi bil sestreljen bombnik. Presenetljivo je, da je bil ta raketni sistem - eden od starejših ruskih sistemov, razvit po letu 1957 - do leta 1991 nameščen tudi v Ljubljani. S tem razkritjem je najverjetneje potrjena teza, da radarske naprave starejše izdelave lahko odkrijejo bombnike vrste stealth ameriškega vojaškega letalstva, ki so doslej veljali za nevidne. Sodobnim visokofrekvenčnim napravam ostanejo ta letala zaradi ploščate gradnje skrita. Starejši radarski sistemi pa po mnenju strokovnjakov uporabljajo mikrovalove s frekvenco manj kot dva gigaherca in razkrivajo pokrivala, zaradi katerih naj bi bila ta letala nevidna.

Neki nemški strokovnjak za letalsko elektroniko je v zvezi s tem zatrdil, da to "Američani že dolgo vedo, vendar se ne sme razvedeti", saj nizkofrekvenčno tehniko uporabljajo zlasti države, nastale na območju nekdanje Sovjetske zveze, in njene nekdanje zaveznice. Edina tolažba za ameriške pilote je, da je stare naprave težko premikati in jih je zato laže uničiti. To verjetno pojasnjuje, zakaj je bil "nevidni" bombnik zadet takoj na začetku zračnih napadov, ko je delovalo še več radarjev jugoslovanskega RV in PVO.

V muzeju letalstva pri letališču Surčin si je mogoče ogledati tudi vrsto drugih letal, med njimi prve primerke letal, ki jih je v Merćepovi delavnici izdeloval in z njimi letel Edvard Rusjan. Na stenah visijo slike pilotov, ki so padli v bojih z nacistično Nemčijo leta 1941. Med njimi je tudi več Slovencev. V razstavnem prostoru so še primerki nemškega messerschmita, britanskih hurricana in spitfira, ameriškega tempesta in skoraj vseh drugih letal, ki so bila v uporabi v jugoslovanskem letalstvu, skupaj z migi 21, kragulji, galebi 2 in 4 ter domačim orlom.

Kljub temu je precejšen del prostora namenjen številnim eksponatom, ki so še pred nekaj leti v tem delu sveta dobesedno padali z neba. To so predvsem primerki vohunskega brezpilotnega letala predator, francoskega brezpilotnega kreserela, kasetne bombe, še neeksplodiran tomahawk, protiradarska raketa ALARM in več vrst samovodljivih raket.

Nenavadno je tudi, da Pentagon ni nikoli uradno pokazal zaskrbljenosti zaradi tega, ker bi deli nevidnega nighthawka lahko prišli do Kitajske ali Rusije, čeprav je ruska agencija Interfax, ki se je sklicevala na vojaške vire, kmalu po sestrelitvi nočnega kragulja sporočila, da so deli letala že prepeljani v Rusijo. Kot dokaz so nekateri analitiki navajali tudi to, da je samo nekaj dni po sestrelitvi nevidnega bombnika v Beograd prišel posebni ruski odposlanec Viktor Černomirdin - s tovornim letalom! To novico je kasneje iz zanesljivih virov potrdil nemški Spiegel; zapisal je, da lahko ruske protiletalske sile na podlagi ugotovitev, do kateri so prišle s preučevanjem materiala sestreljenega letala, odkrijejo celo manjša letala, oddaljena več kot tisoč kilometrov.

Prikrita zgodovina

Po podatkih, ki jih ima Srbija, naj bi F-16 pripadal petinpetdeseti lovski eskadrilji in enaintridesetemu lovskemu wingu iz baze Aviano v Italiji, sestreljeni nevidni F-117 A pa osmi lovski eskadrilji in devetinštiridesetemu lovskemu wingu iz letalskega oporišča Holloman v ZDA. Oporišče Holloman je v Novi Mehiki in razpolaga z zanimivo spletno stranjo na naslovu http://www.holloman.af.mil/index.html. Na spletni strani oporišča Holloman je kljub temu najti vrsto zanimivih podatkov in slik iz oporišča. Moto ameriških zračnih sil, ki so tu zato, da "jim nihče ne pride blizu", naj bi bil, kot poudarjajo v AFB Holloman, "braniti Združene države Amerike in varovati njihove interese z močjo zračnih sil". Vendar v uradni zgodovini sestrelitve njihovega F-117 A ni. "Leta 1999 je bilo 24 F-117 A premeščenih v oporišče Aviano v Italiji in v AB Spangdahlem v Nemčiji v podporo Natovi operaciji Združena sila. Letala so vodila prvi zavezniški napad na Jugoslavijo 24. marca 1999," je edini stavek, ki ga v oporišču omenjajo v zvezi z letom 1999. Sestrelitev, ki se je zgodila dobre tri dni po 24. marcu 1999, ni nikjer omenjena - niti z besedo.

Vendar vse kaže, da zgodba s F 117-A še zdaleč ni končana in da gotovo ne bo ostala zgolj pri omejeni prodaji spominkov, za katere v muzeju že previdno trdijo, da so na voljo v omejenih količinah. Vrnitev delov lovskega bombnika F-117 A je tudi ena od manj znanih, toda zelo resnih ovir na poti Srbije in Črne gore v Partnerstvo za mir. To novico, ki je prišla iz srbskih krogov, so nedavno potrdili tudi v frankfurtskem dnevniku Nachrichten. Američani, ki sicer ne priznavajo izgube letala, naj bi bili že nekajkrat zahtevali, da jim oblasti Srbije in Črne gore vrnejo vse dele in ostanke sestreljenega nevidnega bombnika.

Ta nenavadna praksa razprodaje nighthawka po delih se verjetno ne bo končala pred vstopom skupnosti Srbije in Črne gore v Partnerstvo za mir, zelo verjetno pa je, da se žaganje in prodajanje tedaj že res popolnoma zavezniških letal ne bo nadaljevalo v neskončnost. Ni neverjetna niti možnost, da bo letalo, ki se še zmeraj prodaja samo po koščkih, že kmalu za primerno ceno kar v enem kosu odkupil kakšen bogat stric iz Amerike. To pomeni, da se čas za nabavo lastnega primerka iz omejene serije edinega sestreljenega največjega ponosa ameriške zračne moči - in neizpodbitnega dokaza, da nihče ni popoln in neranljiv - zelo hitro izteka.