fikcija / Zadnji džihad

Tommy Thompson, Bushev minister za zdravstvo, je nedavno odstopil, rekoč: "Ne morem razumeti, zakaj teroristi niso napadli naših zalog hrane, pa četudi bi to zlahka storili." Verjetno se je spomnil vseh Bushevih apokaliptičnih alarmov - ali pa je na dušek prebral vse apokaliptične romane, ki so izšli po 11. septembru in v katerih islamski teroristi Ameriko tolčejo z vseh strani.

Kmalu po 11. septembru so za mizo sedli Bushevi ljudje in h'woodski scenaristi, da bi družno preigrali vse možne scenarije naslednjega terorističnega napada na Ameriko. Dvomim, da so scenaristi Bushevim fantom težili z literarnimi klasiki, recimo Zolajem, Conradom, Jamesom, O'Flahertyjem in Dostojevskim, ki so teroriste videli v preveč romantični luči, toda verjetno so jim najprej pokazali bestsellerje, ki so izšli pred 11. septembrom in ki so morda inspirirali al-Kajdo. Toda še preden so si začeli h'woodski scenaristi izmišljati svoje "izvirne" scenarije, so knjižni trg zasuli panični, histerični, apokaliptični romani, ki so kar tekmovali v strašenju nacije. Bushevi fantje so tako vsak dan izvedeli kaj novega - scenariji za "naslednji teroristični napad na Ameriko" so postali industrija. Recimo James W. Huston, nekdanji Top Gun ameriške mornarice, je literarno kariero začel leta 1998 in se takoj prelevil v histeričnega, skrajno populističnega, konzervativnega komentatorja politične scene. V Ravnovesju sil (Balance of Power), objavljenem leta 1998, teroristi v Indoneziji ugrabijo ameriško ladjo in pobijejo posadko, kapitana pa mučijo pred TV kamerami, toda ameriški predsednik, idealistični, pacifistični demokrat (kvazi-Clinton), ne intervenira, ampak reševanje tega incidenta raje prepusti indonezijskim oblastem, kar predsednika kongresa, republikanskega jastreba (kvazi-Gingricha), tako razkači, da v ameriški ustavi najde pozabljeni člen (1. člen, 8. odstavek), ki daje kongresu solo pravico do lansiranja vojaške intervencije. Huston v ustavi vidi le kolekcijo "tajnih" signalov za napad, maščevanje in imperializem. Kar se še zlasti lepo vidi v nadaljevanju, Ceni oblasti (The Price of Power), kjer hkrati potekata dva sodna procesa: na eni strani poteka sojenje admiralu, ki je v Ravnovesju sil kljub predsednikovemu nasprotovanju napadel teroriste, na drugi strani pa odpoklicni postopek proti predsedniku, ki ga je kongres obtožil pacifizma in izogibanja dolžnosti. Na čigavi strani je avtor, ugotovite v trenutku, ko teroristi na Novi Gvineji ugrabijo direktorja ameriškega rudnika zlata - vidite, hoče reči Huston, teroristi izkoriščajo našo odprtost, našo svobodo, našo demokracijo, našo neodločnost! Hja, demokracija ogroža nacionalno varnost.

Ergo: Huston je sondiral teren Bushu, kar je potrdil tudi v naslednjih trilerjih. V Preblisku (Flash Point) ameriški kongres napove vojno karizmatičnemu šejku, voditelju arhaične islamske sekte, ki ogroža Ameriko in Izrael, v Tajni pravici (Secret Justice) ameriški specialci primejo islamskega terorista, "morda najbolj osovraženega človeka na svetu", v Sencah oblasti (The Shadows of Power) skušajo islamski teroristi z ugrabljenim tankerjem, polnim nuklearnega orožja, razsuti zaliv Chesapeake, v Radioaktivnih padavinah (Fallout) pa bivši pilot ameriške mornarice v Nevadi ustanovi privatno letalsko šolo, v katero se med učence infiltrirajo tudi islamski teroristi. Huston je svojo umetnost posvetil legitimiranju Bushevega evangelija.

Apokaliptični bestsellerji so pokrili vse topike "vojne proti terorju". Hočete mučenje? Lepo prosim: v Čuvaju (The Watchman), ki ga je napisal John Altman, iz Pakistana v Ameriko skrivaj prepeljejo islamskega terorista Alija, člana al-Kajde. Saj veste, v miru ga hočejo zaslišati, kar pa tokrat za spremembo ni noben problem - tip je namreč voljan povedati vse. Mučenje tako ni potrebno, pa četudi imajo na voljo kopico tehnik, ki človeku razvežejo jezik, ne da bi sploh vedel, vključno z umetno razcepitvijo njegove osebnosti.

Se spomnite, kako je Bush po 11. septembru oznanil, da je treba blokirati bančne račune, sklade in finančne kanale, prek katerih se napajajo teroristi? Ni problema: v Hudičevem bankirju (The Devil's Banker), ki ga je napisal Christopher Reich, "John Grisham Wall Streeta", pošlje CIA v akcijo elitno ekipo, ki skuša blokirati finančne kanale, od katerih živijo teroristi, ki načrtujejo napad na ameriški heartland. No, po 11. septembru je bilo treba demontirati tudi kanale, po katerih se je teroristom prodajalo orožje: v Tovoru (The Consignment), ki ga je napisal Grant Sutherland, se nekdanji ameriški specialec, veteran I. zalivske vojne, zdaj sicer civilist, infiltrira v ameriško korporacijo, ki prodaja orožje. Gotovo se spomnite, kako je Bush po 11. septembru poudarjal, da vsi muslimani niso teroristi, in kako je ameriške muslimane pozival, da naj se pridružijo "vojni proti terorju", ker da al-Kajda ogroža tudi njih. Rečeno - storjeno! V Sleeperju, ki ga je napisal Christopher Dickey, urednik Newsweeka, ekspert za Bližnji vzhod in terorizem, imate namreč Kurta Kurtovića, ameriškega muslimana bosanskega rodu, veterana I. zalivske vojne, ki so ga celice al-Kajde v Bosni tako navdušile, da se je pridružil mudžahidom - hej, srečal se je celo z Osamo bin Ladnom! A to še ni vse - v Ameriko je prinesel tudi orožje za množično uničevanje, ki naj bi ga v prihodnosti uporabil. Toda groza, ki jo vidi 11. septembra, ga povsem spreobrne - širom sveta začne kot nor pobijati, mučiti in razstreljevati bin Ladnove džihadiste, svoje nekdanje tovariše.

Obsedenost z letališko in letalsko varnostjo, ki je zajela Ameriko po 11. septembru, lepo razčleni in napihne John J. Nance v rahlo futuristični, aviofobični Turbulenci (Turbulence): tu imate letalsko družbo, Meridian Airways, ki s potniki ravna tako kot z živino, tu imate CIO, ki v vsakem potniškem letalu vidi potencialno teroristično bombo, in tu imate prestrašene, paranoične potnike, ki so voljni v imenu varnosti požreti vse.

Vsi ti romani, ki jih je inspirirala "vojna proti terorju", so sicer legitimacije Busheve doktrine, toda obenem so tudi potencialni scenariji za naslednji teroristični napad na Ameriko. Pisatelji nadomeščajo al-Kajdo. Če bodo prijeli terorista, ki bo v zrak vrgel kako ameriško rafinerijo, bo lahko rekel: hej, ne težite, idejo sem dobil v Odločnem odgovoru! So pisatelji povezani s teroristi? Prej so pisatelji v svojih romanih ustvarjali svet, ki je bil srhljiv, negotov, nevaren, paničen, apokaliptičen - zdaj to počnejo teroristi. V puščavniški osami in skrivaj pišejo svoj "veliki roman" ter računajo na božjo iskro in vso tisto neporabljeno vero. Teroristi so se v svetu, v katerem o tem, kaj je realnost in kaj je zgodovina, odločajo mediji, prodali medijem, sliki, imidžu, spektaklu, toda postali so realnost - in zamenjali zgodovino.