Medijsko napihovanje povojnih dogodkov
Mešana slovensko-italijanska kulturno-zgodovinska komisija je leta 2000 sprejela skupno poročilo o slovensko-italijanskih odnosih med letoma 1880 in 1956. Posebno poglavje v poročilu je posvečeno dogodkom med letoma 1945 in 1956. Članica slovenskega dela komisije, ki je obravnavala povojne dogodke, je bila višja znanstvena svetnica na inštitutu za novejšo zgodovino dr. Nevenka Troha.
dr. Nevenka Troha
© Miha Fras
Posamezni zgodovinarji, italijanski in slovenski, tega dogajanja ne ocenjujemo povsem enako, vendar pa ločnica med nami ni ali ni samo nacionalna pripadnost. Zgodovina pač ni matematika, kjer je dve in dve štiri. Del italijanske politike žal skuša zabrisati dogajanje pred majem 1945, ki sicer ni bilo edini vzrok za dogodke tik po koncu druge svetovne vojne, saj fojbe niso bile le maščevanje za prestano gorje, je pa nedvomno nanje vplivalo. V italijanskem kolektivnem spominu ni obmejnega fašizma in zatiranja manjšin, čeprav so italijanski zgodovinarji o tem vprašanju objavili več zelo tehtnih del. Zlasti pa je iz tega spomina izbrisana podoba Italije kot napadalke v drugi svetovni vojni, izbrisani so italijanski vojni zločini in zločinci, ki niso bili nikoli obsojeni. V Italiji je zelo razširjeno vedenje o vlogi Italije kot sobojevnice zaveznikov. To je dejansko tudi prav, saj je po septembru 1943 imela močno odporniško gibanje. Žal pa se o drugih komponentah ne ve tako rekoč nič. Prišlo je do dveh stvari. Na eni strani se briše njena vloga agresorja, tudi na slovenskih tleh. Na drugi strani pa dogodke maja 1945 in kasnejši italijanski eksodus prikazujejo tendenciozno. Zlasti tendenciozni so prikazi v množičnih občilih, kjer ne operirajo z ocenami in s številkami, ki so danes že dokaj točno ugotovljene, temveč uporabljajo tisto najbolj propagandistično različico, ki se je izoblikovala po letu 1945. Torej brisanje tistega, kar se je dogajalo pred tem, in hkrati napihovanje števila pobitih. Navajajo se povsem nerealne številke o 20.000, 30.000 ali celo 100.000 mrtvih. V Italiji je televizija še izrazito močan medij. Tisto, kar prikaže televizija, v bistvu ustvarja javno mnenje. Italijanski časopisi že objavljajo relevantne stvari. Toda časopisi se bistveno manj berejo in ključna pri ustvarjanju javnega mnenja je televizija. Hkrati je osrednja Italija za to dogajanje izvedela šele v zadnjih letih, o njem se je vse od leta 1945 razpravljalo le v italijanskem obmejnem delu.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
