Družba

Skoki niso nogomet

Rok Benkovič, svetovni prvak v smučarskih skokih

Gregor Cerar  |  Mladina 12  |  25. 3. 2005

Z zmago na svetovnem prvenstvu in tretjim mestom v ekipni tekmi ste rešili letošnjo skakalno sezono, ki se je zdela že izgubljena. Kaj se je prelomilo?

Ne vem, kaj se je zgodilo. Ves čas smo trenirali enako. To so pač smučarski skoki, kjer se lahko čez noč vse spremeni. Neko stvar narediš malce drugače, dober skok ti dvigne samozavest, in to je to. Že na tekmi svetovnega pokala v Pragelatu tik pred svetovnim prvenstvom sem skakal precej bolje in tudi na treningih sem skakal dobro. Ni bilo več toliko nihanj in vedel sem, da lahko tudi na tekmi dobro skočim.

Ste s svojim skokom potegnili naprej tudi ostale reprezentančne kolege? Zdelo se je, da v moštvu vlada popolno malodušje.

Vsi so bolje skakali zdaj ob koncu sezone. Razen Jerneja Damjana, ki je dobro skakal že na prvih tekmah.

Malce starejša generacija slovenskih skakalcev, ki ne nazadnje niti ni tako stara, je obstala in skoraj v celoti prepustila mesto mlajšim. Kaj se dogaja z njimi in ali imate zdaj v reprezentanci sploh kakšnega navideznega liderja, ki naprej vleče celotno moštvo?

Vsaj po mojem mnenju nekih liderjev v skokih ni, ker so povsem individualen šport.

Kaj pa na moštvenih tekmah? Vi in Jernej Damjan sta nosila največ odgovornosti za uspeh na moštvenih tekmah na SP.

Na moštvenih tekmah je podobno kot pri posamičnih tekmah. V glavnem misliš na svoj skok in druge čim manj gledaš. Mogoče edino poslušaš, koliko so skočili člani tvojega moštva. Skoki niso nogomet, kjer si podajaš žogo. Tekma je res ekipna, toda skačeš, kot bi skakal na posamezni tekmi. Sam greš na skakalnico in skočiš.

Kaj pa medsebojno spodbujanje v ekipi? Tudi tega ni?

Normalno se dogaja, da poskušaš druge skakalce spodbuditi, da dobro skočijo. Ampak nekega liderstva pri tem ni.

Slovenskim skakalcem že dolgo časa ustrezajo moštvene tekme, saj so tudi v preteklosti pobirali kolajne na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah, pa čeprav so bile ostale ekipe sestavljene iz precej boljših in enakovrednih skakalcev.

Letos smo vsi skakali zelo solidno, res pa je, da pred Oberstdorfom nismo imeli nobenega, ki bi bil povsem v vrhu. Na tekmi je bilo to na koncu dovolj za tretje in četrto mesto.

Ali imajo moštvene medalje pri skakalcih manjšo vrednost kot tiste s posamičnih tekem? Kako na to gledajo v drugih reprezentancah?

Medalja je medalja, moštvena ali posamezna. Mislim, da vsem pomeni isto. Po mojem ni nobenega, ki bi jih razlikoval.

Sredi sezone so se razpletale čudne zgodbe s slovenskim skakanjem. Skakalcem niste skakali najbolje, direktor nordijskih reprezentanc Ulaga je hotel odstaviti trenerja Zupana, pa mu niso pustili. Kako so ti nenavadni dogodki vplivali na vas skakalce?

Vse skupaj je bilo videti precej slabše, kot pa je bilo v resnici. V ekipi sploh ni bilo nobene večje krize.

Kaj pa menjave trenerjev? Ste bili skakalci povsem zadovoljni z Zupanom ali si je kdo želel menjave?

O tem, kaj se dogaja, sploh nismo vedeli toliko, kot se je o tem govorilo doma. Trenirali smo normalno naprej, le vsak dan je prišel neki drug trener. Z Zupanom smo že dolgo skupaj in se nam zdi v redu. Menjava trenerjev konec koncev sploh ni bila naša ideja, temveč tistih, ki so nad nami.

Eden od vzrokov za odstavitev Zupana je bil popoln zaton malce starejših skakalcev. Najstarejši reprezentant je Primož Peterka, ki pa tudi ne blesti, in včasih se zdi, da ima tudi on že vsega dovolj. Tudi pri njih se dogaja, trenirajo, ampak ne gre, ali pa ste mlajši toliko boljši in perspektivnejši od njih ...

Podobno kot v prejšnji sezoni jim ni šlo. Vendar sem optimističen, da če bomo še naprej tako delali, bo še vsem uspelo. Peterka pa mojem mnenju niti najmanj ne razmišlja, da bi končal s skakanjem.

Kaj pa rivalstvo med tekmovalci? Slovenska ekipa deluje zelo homogena, kaj pa sicer?

V naši reprezentanci ni tako kritično kot v drugih večjih reprezentancah. Če dobro skačeš, lahko nastopiš v svetovnem pokalu. V večjih reprezentancah je drugače. Avstrijci, čeprav jim sedaj ne gre najbolje, imajo več kot deset tekmovalcev, ki lahko odpadejo. Njihov deseti tekmovalec bi bil recimo pri nas peti in bi lahko nastopil v svetovnem pokalu, pri njih pa ne, ker je kvota 8.

V alpskem smučanju se je kar nekajkrat zgodilo, da so tekmovalci, ki niso mogli nastopati za svojo državo, začeli nastopati za druge države, tudi iz finančnih razlogov. V skokih tega še ni?

Vsaj pri nas nihče o tem ni razmišljal. V drugih reprezentancah bi bilo to možno, vendar se mi zdi, da o tem nihče še ni razmišljal.

Konkurenca med skakalci je vedno bolj izenačena. Slab dan lahko tudi za najboljše pomeni uvrstitev okoli 25. mesta.

Konkurenca je zelo močna, veliko je dobrih skakalcev. Za deseto mesto moraš že zelo dobro skočiti. Odstopanj je vedno manj. Avstrijci so bili nekaj časa zaradi kombinezonov precej na boljšem kot mi. Še zdaj imajo malo bolj doli rit kot mi.

Kaj jim to pomaga?

Večji ko je kombinezon, boljša je plovnost.

Zakaj pa jih tudi naša zveza ne nabavi? So predragi?

Oni imajo več denarja in lahko pomerjajo različne kroje. Mi pa lahko kombinezone dobimo šele tedaj, ko jih vidimo pri drugih. Mislim, da so zdaj razlike veliko manjše kot v preteklosti.

Smučarski skoki so doživeli kar radikalne spremembe z novimi pravili, s katerimi skušajo "iztrebiti" ekstremno suhe skakalce, ki so bili videti že skoraj bolehno. Manj kot tehtaš, krajše smuči moraš imeti. Koliko je to spremenilo samo sceno?

Nekatere so nova pravila precej prizadela, saj morajo zaradi svoje nizke teže uporabljati precej krajše smuči. Mene osebno pa to ni čisto nič zmotilo, imam isto težo kot prej in že ob sprejemu pravil sem vedel, da se pri meni ne bo nič spremenilo.

Kaj je bolje, da je tekmovalec težji in ima daljše smuči ali da je lažji s krajšimi smučmi?

Odvisno. Če si bil zelo lahek in se potem kar naenkrat zrediš za šest kilogramov, je bolje, da vzameš krajše smuči. Šest kilogramov pa vseeno pomeni deset centimetrov daljše smuči, tako da je vseeno dobro, če se v takšnih primerih malce zrediš. Vseeno pa je najbolje skakati pri teži, pri kateri se najbolje počutiš. Če si prelahek, pač vzameš nekoliko krajše smuči.

Krajše smuči pa so za tekmovalca najbrž nova težava, ki pomeni spremembo tehnike skakanja. Nekateri zelo lahki tekmovalci, kot je bil Sven Hannawald, so v zatonu.

Če je bil kdo zelo presuh in je moral precej skrajšati smuči, ne verjamem, da je lahko normalno skakal naslednjo sezono. Zdaj recimo ni bilo nobenega takšnega ekstremnega primera, da bi ga to zmotilo.

Skakalci z vašo fizično postavo, ki jih nova pravila niso prizadela, so nekakšen prototip novih skakalcev. Kaj pa ostali? Ali imajo najbogatejše reprezentance že strokovnjake za prehrano?

Vsi tekmovalci imajo zdaj težo na meji, mogoče imajo nekateri pol kile čez. Prej so bili nekateri nekaj kil pod mejo, nekateri tudi malo čez. Vsak zase ve, koliko ima kil in kaj lahko poje. Imeli smo sicer dve, tri predavanja na to temo, vendar je to skrb vsakega tekmovalca posebej.

Imajo tekmovalci, ki so prelahki, na zalogi kakšne legalne trike, da si tik pred tekmo povečajo težo? Za Jerneja Damjana so pravili, da če ne drugega, popije nekaj tekočine.

To sem moral na začetku sezone početi tudi sam, zdaj pa imam idealno težo. Pred tekmo stopim na tehtnico, in če vidim, da mi manjka 100 ali 200 gramov, popijem sok in je redu. Nekateri tekmovalci si na svoje skakalne čevlje nameščajo dodatne uteži. Sam bi se v takšnem primeru raje malce več najedel dan pred tekmo, kot pa da bi uporabljal uteži.

Ob zmagi na SP na srednji skakalnici ste dejali, da vam bolj ustrezajo večje skakalnice?

Res je. Toda nikdar nisem rekel, da mi majhne skakalnice ne ležijo in da na njih ne skačem dobro. Veliko bolj uživam v skokih na velikih skakalnicah. Tam so večje hitrosti in dlje letiš. Vse pa je odvisno od posameznika. Nekateri so pravi letalci, drugi pa ne marajo skakati na velikih skakalnicah in se jih celo malo bojijo.

Vsako leto skušajo pripraviti skakalnico za polete nekaj metrov dlje. Koliko bi se sicer zdaj skakalci upali poleteti - 250 metrov ali več?

Rekord bi se dal še naprej dosegati, toda bilo bi zelo hudo. Že zdaj je dovolj majhna napaka, da te obrne. Če bi bile letalnice še večje, bi na njih lahko skakalo le kakšnih 10 tekmovalcev v vrhunski formi, ki bi bili sposobni skakati brez napake. Sicer pa ne obstaja nobena večja letalnica, tako da težko ocenjujem, kaj bilo.

Najboljši tekmovalci imajo v svojih državah status zvezdnikov in lagodno živijo. Kaj pa slovenski tekmovalci?

Če si dober, lahko preživiš, če skačeš okoli 20. mesta, pa zagotovo ne. Za uvrstitve do desetega mesta je nagradni sklad na vsaki tekmi svetovnega pokala, ostalo pa je odvisno od pogodbe z zvezo, kolikšna je nagrada za vsako osvojeno točko.

Kaj pa pokrovitelji? Vaša zmaga je bila medijsko odmevna. V nasprotju z večino drugih skakalcev ste lepi, zanimivi, imate nekajmetrskega pitona, igrate kitaro, zanima vas glasba ... Milka in še nekatera druga podjetja so bila pripravljena plačati milijonske zneske, da so najbolj atraktivni tekmovalci nosili čelade v njihovih barvah.

Ne bi bilo slabo. Toda pri nas takšnih čelad ne smemo imeti. Na naših mora biti znak Gorenja, ki je glavni pokrovitelj reprezentance. Če si dober, te sponzorji obletavajo. Če nisi dober, pa jih obletavaš ti in ti nič ne uspeva.

Koliko se vam je izboljšalo finančno stanje z naslovom svetovnega prvaka, če ni skrivnost?

Nagradnega sklada na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah ni. Dobil pa naj bi nagrado od zveze in Elana.

Koliko vam je zmaga spremenila zasebno življenje? Dobivate klube oboževalk ali pa na tone pisem, se grebejo za številko vašega mobilnega telefona ...

Za zdaj me praktično ni bilo čisto nič doma. Sicer imam poleti štirinajst dni prostega časa, da grem lahko na morje. Sicer pa so priprave in tekme tudi čez celo poletje. V prostem času se vozim z motorjem ali pa grem plezat. Dolgčas mi ni nikoli.

Pa vam trenerji pustijo prostoplezalne avanture ali to počnete bolj ilegalno?

Med sezono pač ne smem početi teh stvari, na drugi strani pa je tudi bolje, da jih ne. Resnih poškodb pa tudi na srečo še nisem imel.

Katere šport pa sicer še spremljate? Kaj imate sicer raje, zimske ali letne športe?

Ne morem se odločiti ravno za neki šport. Spremljam tiste športe, v katerih nastopajo slovenski tekmovalci. Če igra slovenska nogometna reprezentanca, je jasno, da navijam za njih.

Kaj pa avto-moto športi?

Dirke motorjev za veliko nagrado res redno spremljam.

Kdo vam je najljubši, dr. Valentino Rossi?

Ne prav Rossi. Upam, da bo nekoč najboljši Max Biaggi.

Drugo leto bodo olimpijske igre v Torinu. Uspehi na svetovnem prvenstvu so dvignili apetite slovenskih skakalnih fenov in to bo najbrž velik posredni pritisk na vas.

V Oberstdorfu se je videlo, da je vse mogoče. Odvisno bo le od tega, v kakšni formi bomo takrat. Skakalnico poznam, letos je bila tam tudi prva tekma svetovnega pokala. Skakalnica je dobra, edini problem je, da tam konstantno piha veter, kar je nekakšna loterija.