nove tehnologije / Mobilni nadzorniki našega življenja

Strah pred nadzorom uporabnikov mobilnih telefonov smo občutili tudi v Sloveniji, ko je bilo celo iz vrst politikov slišati obtožbe o domnevnih nezakonitih prisluškovanjih pa o zlorabah podatkov ... Podatki, ki jih zapisujejo mobilni telefoni, so namreč že sedaj veliko vredni. Mobilni operaterji po zakonu o elektronskih komunikacijah v Sloveniji lahko uporabnikove podatke uporabljajo v marketinške namene le z njegovo izrecno privolitvijo. Mobilni telefoni pa postajajo pomembno orodje tudi za raziskovanje posameznikovega socialnega vedenja in vedenja različnih družbenih skupin.

V laboratoriju za medije znamenitega bostonskega inštituta Massachusetts Institute of Tehnology (MIT) so opravili nenavaden poskus, da bi ugotovili, kako je mogoče z mobilnimi telefoni preučevati posameznikovo življenje in celo napovedovati, kaj bo napravil, ko se bo znašel v kaki situaciji. Prostovoljcem, študentom prvega letnika MIT-a, podiplomskim študentom tamkajšnje poslovne šole MBA, profesorjem in zaposlenim v medijskem laboratoriju so razdelili posebej prirejene mobilne telefone Nokia 6600, opremljene s posebno programsko opremo, ki so jo razvili na univerzi v Helsinkih. Njihove nokie so zbirale podatke o klicih, lokacijske podatke, podatke, katere aplikacije uporabniki uporabljajo, podatke o stanju telefona (kdaj recimo uporabnik polni baterijo telefona) ...

V devetih mesecih, kolikor je trajal poskus, imenovan Reality Mining, so MIT-ovi znanstveniki zbrali kar za 350.000 ur podatkov in jih nato računalniško obdelali. Po poročanju revije Wired so se dokopali do presenetljivih ugotovitev. Ugotovili so, da študentje prvih letnikov živijo precej neredno dinamično kaotično življenje, življenje zaposlenih v laboratoriju pa je dokaj enolično in poteka po zelo ustaljenem redu, v katerega posežejo le izjemni dogodki. Dognali so, da je laboratorij precej oživel pred napovedanim obiskom donatorjev. Delo v zvezi s projektom, za katerega so nameravali pridobiti čim več sponzorskih sredstev, je potekalo pozno v noč. Drug buren dogodek je bil finale v bejzbolu, v katerem je igralo bostonsko moštvo Red Sox, zaradi česar je športna evforija zajela tudi sicer precej dolgočasne znanstvenike.

Sodelujoče v eksperimentu so spremljali z napravami bluetooth, ki so bile nameščene na različnih napravah od mobilnih telefonov do osebnih računalnikov, prek oddajnikov mobilne telefonije in podatkov, ki so se zapisovali v samem mobilnem telefonu. Spremljali so jih doma, v službi in v prostem času, mobilni telefoni pa so poleg tega vsakih pet minut zapisovali podatke, ali je v njihovi bližini kakšen sodelujoči v poskusu. Tako so dobili zelo natančne podatke o posameznikovem vedenju, kdaj recimo vstaja, kdaj gre iz službe domov, kje se ustavlja, s kom se druži v službi in s kom v prostem času ... Iz podatkov je bilo mogoče razbrati tudi, kakšni so odnosi med zaposlenimi, kako se ti družijo, kdo s kom veliko komunicira, kdo se s kom sploh ne pogovarja ...

Vodja projekta Nathan Eagle je s tem eksperimentom že navdušil nekatera velika podjetja, ki bodo skušala takšne sociološke poskuse z mobilnimi telefoni opraviti pri svojih zaposlenih. Poskušali naj bi dognati, kako organizacija podjetja deluje v primerjavi z organizacijskim načrtom, ki ga sicer uporabljajo. Ugotovili naj bi, kako se oblikujejo skupine znotraj organizacije, kateri deli organizacije ne komunicirajo drug z drugim in kakšne dejanske učinke imajo organizacijske spremembe. Produktivnost je veliko večja, če sodelujejo zaposleni, ki so naklonjeni drug drugemu, kot če so skupaj posamezniki, ki so precej odtujeni drug od drugega.

Množica podatkov, ki bi se zapisovali s pomočjo mobilnih telefonov, naj bi precej olajšala tudi posameznikovo osebno življenje. V svojem osebnem dnevniku bi lahko preverili, koliko časa smo namenili počitku maja lani, kdaj smo nazadnje kosili s tem ali z onim prijateljem in znancem in kaj smo počeli kasneje. Sliši se neverjetno, toda na podlagi vseh zbranih podatkov naj bi bilo mogoče celo napovedovati prihodnost. Večina ljudi pač živi zelo ustaljeno in predvidljivo življenje. Eagle naj bi bil na podlagi ogromne količine zbranih podatkov in ob pomoči algoritmov, ki jih je izdelal, s 85-odstotno natančnostjo zadel, kaj bo oseba storila, če se bo znašla v določenem položaju.

Najbrž bo minilo še nekaj časa, preden bodo takšne zadeve v množični uporabi. Navsezadnje je za to potrebna primerna oprema, kot so dovolj sposobni in primerno opremljeni mobilni telefoni. Veliki brat, ki naj bi neprestano spremljal naše početje, je za veliko večino ljudi grožnja njihovi zasebnosti. Vendarle pa ljudje radi shranjujejo trenutke svojega življenja, in ti naj bi se tako arhivirali brez slehernega napora. Eagle je že ustanovil podjetje MetroSpark, ki naj bi že letos ponujalo nekakšen servis za spoznavanje ljudi. Na podlagi zbrani podatkov naj bi ljudje lažje spoznavali sorodne, vendar še neznane duše, ki jih druži zanimanje za enake stvari ali početje, recimo za dolge sprehode v naravi ali vožnje z motocikli, spremljanje športnih prireditev ...