23. 10. 2005 | Mladina 42 | Družba
Teta hripca
Oktobra 1918 je bil vrhunec do sedaj najhujše pandemije gripe
Nekega jutra je vdova Drozdova iz Steklovskega v Kostromskem okraju v cerkvi, kjer je imela piščančjo farmo, našla vso perjad zmedeno, pobruhano, krvavo, v nekaj urah bolno in pocrkano. Ker so se bali, da bi se bolezen razširila na ljudi, so pobili vso perutnino v državi. Se sliši kot prejšnji teden prebrano časopisno poročilo iz Romunije? Ne, to je zgodba Usodno jajce, ki jo je leta 1928 napisal Mihail Bulgakov. Naključje? Ne, pandemije gripe, ki se z živali preseli na ljudi, niso nič novega. Raziskovalci menijo, da smo jih do sedaj preživeli že več kot trideset. Zadnja, ki jo pomnimo, je - kakšno naključje - vrhunec dosegla natančno pred 87 leti. "Kaj bo, ako bo šlo tako naprej! Ljudstvo obupano, jesenski pridelki, koruza, ajda, fižol, celo grozdje še vse zunaj, a ni ljudi, ki bi pospravili. Še za postrežbo bolnikov bo kmalu zmanjkalo zdravih ljudi. Nimamo ne zdravil ne zdravnikov. Pa kaj, saj kmet je samo takrat dober, kadar treba dati. Kdo bi se brigal za njegovo zdravje," je bilo zapisano 18. oktobra 1918 v Slovencu. Po Sloveniji in svetu je divjal drugi val smrtonosne španske gripe. Od 3. oktobra so bile po Sloveniji zaprte šole, trgovine in gostilne. Oblasti so pozivale prebivalstvo, naj se izogiba "na hripi bolnih ljudi in sploh vseh prilik, kjer se zbira veliko ljudi," saj naj bi se bolezni nalezli že, "če le pogledaš v sobo, kjer leži bolnik". Skupaj je v Kraljevini SHS v letih 1918/19 zaradi gripe umrlo več kot 60.000 ljudi. Mrtvih po vsem svetu pa naj bi bilo po različnih podatkih od 20 do 100 milijonov, najverjetnejša številka pa je okoli 40 milijonov, kar je več, kot je bilo žrtev prve svetovne vojne.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
