Zdomski mirovniki
Štajerski Srbi pomirjajo Slovence in Avstrijce
Srbska mladina v Mariboru sprejema svojega metropolita Jovana
© Nebojša Tejić
Priznam, sprva je vse skupaj zvenelo kot kakšna sodobna internetna šala - Srbi so se spravili povezovat slovensko in avstrijsko Štajersko. Srbi? V Sloveniji največja in ustavno nepriznana manjšina, ki v Beli krajini živi od 14. stoletja. V sodobnih stereotipih veljajo za vse prej kot spraven narod. Morda pa njihovo dojemanje najbolje opisuje drobna opomba, ki jo je med dolgim pogovorom o razmerah v nekdanji Jugoslaviji navrgel Miloš Rusić: "Ko gledamo televizijo in javna občila, vidimo, da nihče ne dela za pomiritev med ljudmi." In prav k temu Sizifovemu delu so se spravili slovenski in avstrijski državljani s srbskimi koreninami. Trinajstega decembra lani so v avstrijskem Gradcu ustanovil iniciativni odbor za ustanovitev društva Štajerska skupnost, s tem pa se je začelo tudi novo povezovanje med starimi znanci. "Srbi, ki sodelujejo z nami, so lojalni državljani Slovenije. Nimamo težav, ne vtikamo se v politiko in nočemo, da bi ljudje pljuvali po državi, v kateri živijo - bodisi po Sloveniji bodisi po Avstriji," je povedal predsednik izvršnega odbora Rade Bakračević, sicer glavni in odgovorni urednik srbskega glasila Mostovi, ki nastaja in izhaja pri nas. Podpredsedniki so trije, poleg prej omenjenega Rusića še Dimitrije Marković in Rade Živaljević iz Gradca. Živaljević in Bakračević sta najopazneje delovala med Natovimi napadi na Jugoslavijo, ko sta uspešno zbirala humanitarno pomoč v Avstriji in Sloveniji. "Takrat je bila izrazita potreba," se je časa izpred nekaj let spominjal Dimitrije Marković, ki je celjsko Srbsko kulturno-humanitarno društvo Desanka Maksimović skupaj z drugimi ustanovil prav leta 1999, danes pa društvo šteje petsto članov. Po ustanovitvi so se včlanili v slovensko Zvezo srbskih društev, v katero je za njimi vstopilo še mariborsko društvo. Nekdanja pobratena mesta, kakršno je Kraljevo, pa so danes partnerska. Tudi zdaj, ko so se Natovi napadi končali, še delujejo humanitarno, a v manjšem obsegu kot prej. Bolj so osredotočeni na novi domovini, čeprav je zgodba o Štajerski skupnosti pravzaprav zgodba o Srbih na Štajerskem ...
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
