nogomet / Španci niso leteli ...

Že nekaj let velja, da se slovenski nogomet mednarodnega dotakne samo poleti, ko v predkolih različnih pokalov še vedno sodelujejo tudi naši klubi. In potem kar hitro izpadejo iz tekmovanj. Tudi letos bo najbrž zelo podobno, saj se ne slepimo in dajemo prav vsem komentatorjem, ki trdijo, da je nogomet samo tisti na svetovni ravni, ko pridejo brcat Togo, pa Angola, pa Trinidad, pa Ekvador, pa Tunizija, pa Kostarika ... A na srečo od časa do čas doživimo presenečenje in letos se je začelo rojevati že pred tedni, ko smo si ob odprtju festivala na Lentu v Ljudskem vrtu ogledali povratno tekmo med Mariborom in predstavniki Andore, moštvom Sant Julia. Vijoličasto-rumeni so že v gosteh zmagali za tri zadetke, a je bilo v domačih 5 : 0 videti še nekaj več. Več igre, več kombinacij, več teka. Zato jo je v naslednjem krogu skupila tudi srbska Zeta. Kakorkoli, nihče, niti vedno optimistični domači nogometni delavci, pa ni pomislil, da bi lahko premagali Villareal, eno najmočnejših moštev v Evropi, kar v gosteh, na njegovem igrišču ... Pa je šlo, čeprav v Sloveniji nihče ni videl tekme, saj so nas na prenovljeni klerikalni nacionalki obvestili, da to zanje ni posebej pomembna tekma, a smo prek teleteksta, radia in esemesov dojeli, kaj se je zgodilo. In še pred povratnim srečanjem so z energijo nabiti domači mladci odigrali prijateljsko tekmo z enim najboljših nemških klubov, z (Oblakovim) Schalkejem 04 in remizirali. Pa se niso preforsirali? Da niso zadnje tedne odigrali preveč tekem! Očitno ne. Kasneje, po povratni tekmi z Villarealom, so španski novinarji ugotavljali, da so bili Mariborčani kondicijsko veliko bolje pripravljeni od oslabljenih Špancev ... Tekma naj bi bila za Špance prezgodaj, navajeni so igrati jeseni in pozimi ...

A Ljudski vrt ni šel na dopust, pravzaprav so ga gladko razprodali in možnosti že tako ne preveč za igro razpoloženih Špancev so se še zmanjšale. Moštvo mariborskih mladincev, ki so jih lani vse preveč plaho začeli predstavljati v domačem prvenstvu, se je razletelo po igrišču. In kljub strahu, da bodo Španci že takoj ustvarili prednost, ki so jo napovedovali po časopisih, se ni zgodilo nič strašnega. Španci niso leteli, kot je ugotovil že kapetan Žikica Vuksanović. Bili pa so tako zaverovani vase, da si niso ogledali niti enega videoposnetka starih Mariborovih tekem. Če bi si ga, bi vedeli, da je Martin Pregelj tisti, ki mora biti izključen, ne da so ravno zaradi njega ostali brez treh igralcev. In če se pošalimo, nobena ekipa, ki je imela tri igralce več, še ni igrala takega bunkerja in nobena tako favorizirana ekipa ni imela nikoli tri igralce manj in nobeni tako veliki ekipi sodnik ni pogledal skozi prste, da ji ne bi izključil še četrtega igralca. Jasno, če bi švicarski sodnik izključil še četrtega igralca, bi bilo tekme (tako določajo pravila) konec. Vendarle pa je treba Švicarja pohvaliti, saj tako hrabrega sojenja že dolgo nismo videli, kadar so v mednarodnih pokalih nastopali slovenski klubi. Morda je zalegla italijanska nogometna afera.

Je pa tudi nekaj na tem, da je v takšnem razpoloženju gostom težko zmagovati, in to bodo letos verjetno poleg Villareala občutili še drugi klubi. In glej glej, tudi minister Zver si bo skušal na prepolnih tribunah dvigniti rating, zanima ga lokalna zmaga v Mariboru. To, da je televizija, ki so jo zadnje leto uzurpirali, imela osiromašen prenos brez posnetkov, ga ni zanimalo. Tudi evropskih Domžal niso prenašali. A ja, Gorica, to je pa povsem druga zgodba.