internet / Po sledeh Kitajcev

Urad RS za nadzor nad prirejanjem iger na srečo je petega septembra slovenskim internetnim ponudnikom poslal dopis o prepovedi prirejanja iger na srečo dvema tujima spletnima športnima stavnicama. V dopisu je urad med drugim internetne ponudnike vljudno poprosil: "... vas kot ponudnika internetnih storitev pozivamo, da slovenskim uporabnikom interneta, ki dostopajo do interneta prek vas, takoj onemogočite dostop do njunih spletnih strani, in sicer: www.bwin.com in www.bet-at-home.com." Dodana sta bila še poziv, naj internetni ponudniki urad naslednji dan obvestijo, kdaj bodo onemogočili dostop do omenjenih spletnih strani, in opozorilo, da bodo, če dostopa ne bodo onemogočili, kršili 6. člen zakona o igrah na srečo. Ta določa, da je sprejemanje vplačil za igre na srečo ali opravljanje drugih storitev v zvezi s katerokoli igro na srečo tujim osebam v Republiki Sloveniji prepovedano. Če internetni ponudniki tega ne bodo upoštevali, jih bodo kaznovali kot storilce prekrška. Urad za prirejanje srečelovov in njegov direktor Tomo Šeme sta s tem, morda nevede, dregnila v osir. Cenzura interneta, kar prepoved dostopa do nekaterih internetnih strani brez dvoma je, je vsaj za slovenske internetne uporabnike nekaj, s čimer se ukvarjajo Kitajci ali kakšne hard core muslimanske države. Ne pa višji državni uradniki v Sloveniji. Edina za Slovence blokirana spletna stran - vsaj bila je, kolikor je obče znano - je tista, ki jo ima v lasti slovenska megajoškata pornozvezda Cassandra. Toda če gospodična ali gospa noče, da bi njene delovne zmage občudovali tudi na Slovenskem, je to pač njen osebni problem.

Nič čudnega, da je bil odziv zelo buren. Na nekaterih spletnih forumih so ljubiteljski borci za internetne svoboščine zahtevali nič manj kot glavo finančnega ministra Andreja Bajuka, saj urad za igre na srečo sodi pod njegov resor. Po njihovem mnenju so takšni postopki nedemokratični, protiustavni in nezakoniti ter kratijo svobodo medijev pa še kaj zraven ... Če bo lahko vsak državni uradnik blokiral dostop do spletnih strani, kadar se mu bo zahotelo, bodo danes blokirali to, jutri spet drugo in tako naprej.

Zgodba neverjetno spominja na afero udba.net, ki se je dogajala spomladi 2003. Nekdanji inšpektor za varstvo osebnih podatkov (zdaj je državni nadzornik za področje varstva osebnih podatkov) Jože Bogataj je izdal odločbo, da morajo slovenski internetni ponudniki blokirati dostop do internetne strani udba.net, kjer so bili objavljeni seznami domnevnih slovenskih sodelavcev jugoslovanske tajne službe. Šlo naj bi za nezakonito obdelavo osebnih podatkov. Toda že kmalu je to odločbo razglasil za nično na podlagi zakona o upravnem postopku, ki pravi, da so nične tiste odločbe, ki jih ni mogoče izvršiti. Slovenski internetni ponudniki so blokirali neposreden dostop do spletne strani www.udba.net, vendar so uporabniki do te strani kljub temu dostopali prek t. i. proxy strežnikov. Ker omejitve dostopa do sporne strani ni bilo mogoče zagotoviti, je odločba o prepovedi dostopa postala nična, so tedaj ugotovili varuhi osebnih podatkov.

Zgodba o blokadi internetnih igralnic je na las podobna tisti z udba.netom. V igralniškem uradu pa očitno niso seznanjeni s tem, kako se je končala zgodba s to spletno stranjo, in ne vedo, da še vedno obstajajo pripomočki za anonimno surfanje po spletu, kot sta recimo anonymizer in tor. Z njimi je mogoče obiti blokado spletnih strani, kot so si jo zamislili za spletne igralnice. Vendar se bo pri trajni blokadi najbrž le peščica spletnih hazarderjev odločila za uporabo takšnih pripomočkov. Večina, ki je povzdignila glas proti sporni blokadi, je to storila zaradi omejevanja internetnih svoboščin, ne zato, ker ne bo več smela staviti v svoji priljubljeni internetni stavnici.

Za blokado dostopa do spornih spletnih stavnic se je odločilo le nekaj ponudnikov. Vsaj do minule srede je recimo Bwin oglaševal in povezoval tudi državni Telekom na spletni strani telefonskega imenika. Predsednik Sekcije ponudnikov internetnih storitev (SISPA) Darko Bulat je povedal, da se glede tega še niso odločili, saj gre le za dopis Urada RS za nadzor nad prirejanjem iger na srečo in ne za odločbo. Internetni ponudniki pa ponujajo zgolj transportne storitve, ne neposrednih ali posrednih igralniških storitev. To bi ponujali zgolj, če bi bile igralnice na njihovih strežnikih. Internetni ponudniki prav tako ne služijo s športnimi stavami.

legalnost oviranja športnih stavnic

Urad za igre na srečo smo zaprosili za nekaj pojasnil, recimo: "Zakaj niste sprožili postopka proti stavnicam prek EU, glede na to, da imata obe stavnici sedež v državah EU? Na podlagi česa ste ugotovili, da stavnici ponujata igralniške storitve v Sloveniji, saj gre za tuji stavnici, ki imata strežnike prav tako v tujini? Zakaj niste zahtevali omejitve do drugih spletnih stavnic in igralnic, saj bodo po tej logiki internetni ponudniki še naprej kršili 6. člen ZIS-a? Vam je morda znano, da je Evropska komisija letos aprila sprožila postopek proti sedmim članicam EU ravno zaradi omejevanja športnih (tudi spletnih) stavnic?" Odgovora nismo dobili, preusmerili so nas na ministrstvo za finance, čeprav je urad drugim medijem odgovarjal sam. Direktor Tomo Šeme je celo dal intervju za Finance. Tam je recimo opozoril, da pravna ureditev prirejanja iger na srečo ni predmet harmonizacije v okviru EU. "Države članice namreč svobodno oblikujejo politiko nadzora, notranjo konkurenco oziroma število koncesionarjev, obseg prirejanja, višino dajatev in druga vprašanja, povezana s tem področjem. Prirejanje iger na srečo ni predmet svobodne gospodarske pobude ..." In dodal: "Na nedovoljeno spletno igralništvo so se odzvale tudi druge države. Italijani so črtali vse spletne naslove, ki nimajo italijanske licence, v ZDA so aretirali direktorja spletne igralnice in se lotili aktivnosti za odpravo spletnih iger. Sicer pa ZDA svojim državljanom tako ali tako prepovedujejo udeležbo pri tovrstnih igrah. V Nemčiji je sodišče strogo ukrepalo zoper prireditelja ter mu prepovedalo kakršnokoli dejavnost in oglaševanje. Tudi v Grčiji in na Madžarskem internetno igranje ali oglaševanje tujih stavnic prepovedujejo." Eden od vzrokov za prepoved so bile prijave in zahteve po ukrepanju, ki so jih poslali slovenski koncesionarji in fundacije. Bwin je res agresivno udaril na slovenski trg, saj je bilo vse polno oglasov za njegovo spletno stavnico, ki je narejena v spodobni slovenščini. Poleg tega ponuja tudi precej večje kvote za zadetke kot slovenska športna stavnica.

Odločitev urada je kljub vsemu nekoliko čudna, kajti Evropska komisija je ravno letos sprožila postopke proti sedmim državam članicam, ki so ovirale dejavnost tujih športnih stavnic na svojem ozemlju. Na predstavništvu Evropske komisije so povedali, da je komisija aprila letos "na podlagi več pritožb poslala sedmim državam članicam (Danska, Finska, Nemčija, Madžarska, Italija, Nizozemska in Švedska) uradno prošnjo za posredovanje informacij glede njihove nacionalne zakonodaje, ki se nanaša na delovanje športnih stavnic. Praviloma imajo države članice na razpolago dva meseca, da Evropski komisiji odgovorijo. V tem primeru je bil rok državam podaljšan. Evropska komisija pričakuje, da bo ravno v tem obdobju prejela odgovore vseh sedmih članic in jih bo nato natančno proučila. Kakršnekoli odločitve oz. nadaljnje korake bo Evropska komisija lahko sporočila šele v drugi polovici oktobra." Evropsko sodišče je namreč že razsodilo, da lahko države članice skrbijo za blaginjo svojih državljanov in jih varujejo pred škodljivimi vplivi hazarderstva. Toda države morajo biti pri tem zelo natančne, saj ne smejo omejevati tujih stavnic, hkrati pa promovirati nacionalnih.

Predsednik sekcije SISPA Darko Bulat nam je poslal tudi seminarsko nalogo Janje Bedrač z mariborske pravne fakultete (dostopna je na spletu) Prirejanje iger na srečo v EU. Bedračeva v njej opozarja, da je na vrhu EU v Edinburgu leta 1992 Evropski svet odločil, da ne bo urejal iger na srečo na ravni EU, ker je takšno urejanje na temelju načela subsidiarnosti neustrezno za pravo ES in ga bodo bolje in lažje izpeljale same države članice. Direktiva o elektronskem poslovanju iz leta 2000 pa iz svojega obsega izrecno izključuje dejavnosti igralništva in se ne uporablja za igre na srečo, ki se izvajajo prek spleta, to pomeni, da so države članice EU ob upoštevanju nekaterih pogojev upravičene preprečiti ali omejiti čezmejno ponujanje iger na srečo, tudi če gre za ponudnika, ki ima sedež v drugi državi članici in tam te storitve opravlja zakonito. Evropsko sodišče je sprva dajalo prav igralniškim omejitvam, toda kasneje je mnenje spremenilo. V eni izmed pritožb (primer Gambelli) je poudarilo, da če vlade držav članic potrošnike spodbujajo k udeležbi pri loteriji, igrah na srečo in stavah, da bi s tem pridobile finančne koristi za javne namene, se vlade teh držav ne morejo sklicevati na javni red in skrb za zmanjšanje priložnosti za stave. Jasno je, da EU glede športnih stavnic potrebuje primerno novo zakonodajo.

Mora po imenu Bwin

Bwin (prej se je imenoval Betandwin.com), katerega delovanje je prepovedala Slovenija, je zagotovo najagresivnejša športna stavnica v Evropi. Hkrati je tudi eno najdonosnejših avstrijskih podjetij, ki ima še nekaj regionalnih licenc po Evropi (Gibraltar, Švedska, Nemčija, Velika Britanija ...) in po svetu (Kanada, Mehika). Bwin gre očitno po poti drugega avstrijskega paradnega konja, Red Bulla, ki je neke vrste Coca Cola ali Pepsi med energijskimi pijačami. To pa mu je uspelo z agresivnim marketingom in sponzoriranjem v glavnem ekstremnih športov. Bwin postaja tudi eden najpomembnejših nogometnih sponzorjev v Evropi. Njegov logotip imajo na dresih igralci italijanskega kluba Milan, nemških klubov Werder Bremen, Stuttgart, Muenchen 1860 in francoskega Monaca. Na Portugalskem je šel še korak dlje in je sponzor prve nogometne lige. Pri nas se je govorilo, da je hotel postati glavni sponzor NK Maribor Branik, toda zaradi pritiskov naj bi klub zavrnil kar poldrugi milijon evrov. "V nogometnem klubu smo si vsekakor želeli sodelovanja z Bwinom, saj podjetje podpira razvoj in napredek športa. Vendar se za sponzorstvo pri podjetju Bwin v letošnjem letu niso odločili. V klubu smo vedno odprti za vsa sponzorstva, zato si tudi teh vrat nismo zaprli. Še vedno smo s podjetjem v stiku in dogovorili smo se, da bomo pogovore o morebitnem sodelovanju obnovili, ko se bo sezona končala," so povedali pri mariborskem prvoligašu. Glede denarja pa pravijo: "Pogovori, ki smo jih imeli s predstavniki podjetja, niso pripeljali do ocene finančnega vložka v klub, prav tako pa podjetje ni postavilo pogojev, pod katerimi bi v klub vložilo svoja sredstva, saj do te točke v fazi pogovorov nismo prišli." Kakršnihkoli pritiskov na klub, naj zavrne sponzorstvo, pa ni bilo. Eden od namigov, zakaj je posel propadel, naj bi bil, da je pri nas prepovedano oglaševati igralniške storitve. To se sliši nekoliko nelogično, saj je ravno slovenski igralničar Hit sprožil postopek pred EU, ker mu niso dovolili oglaševanja v Avstriji (njegovi nastajajoči spletni igralnici Hit Stardust je urad za igre na srečo tudi prepovedal delovanje, toda registrirana je na Nizozemskih Antilih).

Nobena skrivnost ni, da države protestirajo proti spletnim stavnicam in kazinojem iz enega samega razloga. Denar se odliva v druge države in to moti tudi slovenske financarje, še posebej zdaj, ko bo treba zaradi manjše dohodnine najti nove davčne prilive. Druge države EU pa so z majhnimi, nekajodstotnimi davki ustvarile prijazno okolje za spletne igralnice. Malta na primer na igralniških sejmih vabi investitorje v spletne igralnice in stavnice, naj se odločijo za sedež v tej državi. Več ko jih bo, več davka, čeprav majhnega, bo država pobrala.

Slovenija ni edina država, ki je nastavila mino Bwinu. V Nemčiji so mu na Saškem odvzeli licenco, ker tam nočejo imeti spletnih stavnic. Niti domačih niti tujih. Bwin je tamkajšnjo koncesijo sicer pridobil z nakupom loterijskega koncesionarja še iz časov NDR. Tako bi lahko Bwin izgubil nemški trg, ki zanj pomeni skoraj 30 odstotkov prihodka. Zaradi takšnih odločitev pa se neutrudno znižuje vrednost delnic spletnih igralnic, saj je njihova prihodnost nejasna. Še posebej zaradi ZDA, ki so prepovedale spletno igralništvo, tudi tamkaj zelo priljubljeni poker. Akcij proti tujim spletnim igralnicam pa so se lotile zelo po kavbojsko. Dobesedno z "ugrabitvijo" vodilnih mož nekaterih evropskih spletnih igralnic. Petra Dicksa, enega od šefov britanske igralnice in stavnice Sportingbet, so nedavno aretirali na newyorškem letališču na podlagi tiralice, ki jo je zaradi ilegalnega igralništva za njim razpisala zvezna država Louisiana. Julija pa so v Dallasu med prestopanjem na drugo letalo zadržali Britanca Davida Carruthersa, direktorja spletne stavnice BetOnSports. Zdaj v ZDA v hišnem priporu čaka na sojenje zaradi domnevnih goljufij in podobnih obtožb.