22. 4. 2007 | Mladina 15 | Družba
Opijeve poti
Kvazidemokratični Afganistan je spet na prvem mestu po proizvodnji opija, to je znano vsem, a malokdo se resnično ukvarja s tem problemom in z njegovim ozadjem
Lepa so polja opija! Komaj mi je po večurnih naporih uspelo zaspati na zadnjem sedežu občutno prenatrpanega minibusa, ki se je zaspano vlekel po razriti cesti od Herata do Kandaharja, že so me sopotniki prebudili z vse prej kot prijetnim suvanjem v desno ramo. Z velikim ponosom v očeh so tulili: "Tarik, Tarik, look! Opium! Look!" Do koder je človeku segal pogled, skratka vse tja daleč do vznožja zahrbtnih afganistanskih gora, oko ni videlo prav nič drugega kot temno zeleno odejo neštetih makovih glav. Prisilili smo šoferja, da je ustavil ob cesti, da sem lahko kot triletni otrok z občudovanjem božal te čudovite rastline, vir svetovnega zla, vendar ni minilo niti pet minut, ko so se v daljavi že prikazale tri temne pojave s kalašnikovkami in naglo drsele proti nam. Čez trideset sekund nas pač ni bilo več tam. To je bilo maja 2005, nekje na meji med provincama Nimroz in Hilmand.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
