MLADINA Trgovina

Saša Eržen

  • Saša Eržen

    17. 11. 2017  |  Mladina 46  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Slovenski superjunak

    Letos mineva sto let, odkar je izšla prva slovenska slikanica, Levstikov Martin Krpan s črno-belimi risbami Hinka Smrekarja, čeprav so verjetno na to, kako si predstavljamo robatega kmečkega silaka, ki reši cesarski Dunaj pred hudobnim Brdavsom, najbolj vplivale ilustracije, ki jih je za prvo povojno izdajo leta 1954 ustvaril Tone Kralj. To je tudi najuspešnejša slovenska slikanica vseh časov, saj je bila pri Mladinski knjigi doslej natisnjena v več kot 240 tisoč izvodih. Več

  • Saša Eržen

    17. 11. 2017  |  Mladina 46  |  Kultura  |  Hudo  Za naročnike

    Anarhistični luksuz

    Prilaščanje simbolov kultur in subkultur z namenom kovanja dobička je v potrošniški družbi nekaj običajnega. Letošnje leto v modnem smislu ne skopari z izdelki, ki razkrivajo obscenost ponudnikov in kupcev prestižnih dodatkov. Španska blagovna znamka Balenciaga je na primer spomladi ponudila veliko modro torbo za dva tisoč dolarjev, kopijo Ikejine ikonične modre nakupovalne vreče, za katero je sicer treba odšteti slabega pol evra. Nato je Chanel med svoje kupce zalučal bumerang za približno 1700 evrov, a se avstralskim staroselcem opravičil zaradi prilastitve njihove kulture. Več

  • Saša Eržen

    10. 11. 2017  |  Mladina 45  |  Kultura  |  Hudo  Za naročnike

    MinimLET

    Za primere naravnih nesreč in človeških katastrof je tokijski studio za industrijsko oblikovanje Nendo, katerega vodilni oblikovalec je Oki Sato, oblikoval stranišče, ki ga nosimo kar čez ramo. Pospravljeno je v torbi, ki je videti, kot da je namenjena prenosnemu računalniku, v resnici pa se v njej skrivajo deli, potrebni za postavitev prenosnega osebnega stranišča, s katerim se klicu narave odzovemo na civiliziran način, ne glede na okoliščine. Več

  • Saša Eržen

    3. 11. 2017  |  Mladina 44  |  Kultura  |  Hudo

    Tridimenzionalna zebra

    Islandsko mesto Ísafjörður z malo več kot 2500 prebivalci se je te dni znašlo pod žarometi zaradi sedmih belih črt, ki označujejo enega od njihovih prehodov za pešce. Pravzaprav črte niso samo bele, s črno in sivo barvo so jih dorisali tako, da ustvarjajo vtis senc in s tem občutek tridimenzionalnosti. Optična prevara pritegne pozornost voznikov, ki avtomatsko upočasnijo, ko pred sabo zagledajo lebdečo zebro. Mestni komisar za okolje Ralf Trylla je potem, ko ga je navdihnil podoben projekt, ki ga je s pomočjo uličnih umetnikov pred dobrim letom poskusno udejanjil mestni svet v indijski prestolnici New Delhi, alternativni prehod za pešce naročil pri lokalni firmi Vegmálun GÍH, ki se ukvarja z barvanjem cestnih oznak. S pridobitvijo dovoljenj ni imel težav, ni pa še znano, ali bo lebdeči prehod osamljena krajevna znamenitost ali jih bo kmalu več. Podobne oznake, ki bolj pritegnejo pozornost kot klasične, preizkušajo tudi drugod po svetu. Pri nas se jim je najbolj približal prehod za pešce pred ljubljanskim živalskim vrtom, ki ima namesto ravnih črt z belo barvo narisane zebrine proge. Več

  • Saša Eržen

    27. 10. 2017  |  Mladina 43  |  Kultura  |  Hudo

    Oilright

    Povprečno slovensko gospodinjstvo naj bi v odtok na leto odplaknilo tri do pet litrov uporabljenega olja. Gledano drugače, po ceveh spustimo 30 do 50 sveč. Socialno podjetje Bolje, ki zaposluje najranljivejše na trgu dela in edino v Sloveniji predeluje odpadno jedilno olje – iz njega posamezniki z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju izdelujejo sveče – pod blagovno znamko Oilright, med drugim ponuja komplete za izdelavo sveč, s katerimi doma olje recikliramo na najbolj ekološki način. Če imamo za kosilo pohane piške, lahko čez dan ali dva na pokopališče že nesemo svečo iz olja, ki je ostalo od njihove priprave. Takšne sveče gorijo dlje od parafinskih in so do zdravja in okolja prijaznejše. Za eno svečo potrebujemo deciliter odpadnega olja, ki ga precedimo skozi cedilo, kavni filter ali papirnato brisačo; priporočajo, da pred tem olje počiva vsaj 24 ur. Prečiščeno olje zlijemo v posodo, ki je primerna za uporabo na štedilniku ali v mikrovalovni pečici, dodamo prašek, ki je na voljo v osmih različnih vonjih, da sveče lepo dišijo, mešamo in segrevamo. Prelijemo v negorljivo posodico, vstavimo stenj in počakamo, da se vosek ohladi in strdi. Več

  • Saša Eržen

    20. 10. 2017  |  Mladina 42  |  Kultura  |  Hudo

    Sugru

    Bi radi zamašili luknjo v dežnih škornjih, popravili električni kabel, ki ga je zgrizla mačka, nadomestili polomljeni del ročaja škarij ali brez vrtanja pritrdili poličko na keramične ploščice v tuš kabini? Rešitev ponuja sugru, za katerega nemara še niste slišali, združuje pa najboljše lastnosti lepila, plastelina in silikona. Njegova stvariteljica je industrijska oblikovalka irskega rodu Jane Ni Dhulchaointigh, ki je iskala snov, s katero bi bilo mogoče popraviti vse živo. Sugru je mogoče oblikovati po želji, a se v pol ure začne trditi in se na zraku pri sobni temperaturi strdi v 24 urah; pri nižjih temperaturah potrebuje več časa. Z njim je mogoče pritrjevati do dva kilograma težke stvari. Trajno ga lahko pritrdimo na aluminij, jeklo, steklo, keramiko, les, gumo, večino plastičnih mas ter nekatere tkanine, z neporoznih površin pa ga lahko po želji tudi kadarkoli odstranimo z ostrim rezilom. Je čvrst, a prožen, vodoodporen, odporen proti mrazu, vročini do 180 stopinj in proti UV-žarkom, ne prevaja elektrike, lahko ga čistimo v pomivalnem ali pralnem stroju. Med drugim so ga uporabili za izdelavo proteze za enonogo kokoš. Več

  • Saša Eržen

    13. 10. 2017  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Hudo

    Qoobo

    Na japonskem sejmu Ceatec, kjer vsako leto predstavljajo najnaprednejše tehnološke stvaritve iz dežele vzhajajočega sonca, se je bizarnim japonskim pogruntavščinam pred tednom pridružila blazina Qoobo (izg. kubo), ki jo pri firmi Yukai engineering iz Tokia razglašajo za terapevtsko. Oklicali so jo namreč za nič manj kot za robotsko mačko, čeprav gre v resnici le za okroglo kosmato plišasto blazino, ki tehta slab kilogram in ima sivo ali rjavo dlako. Je pa res, da ima tudi rep. Plišasti robopovšter bo kupcem predvidoma na voljo junija naslednje leto, na tistega, ki ga boža ali treplja, pa naj bi imel dobrodejni učinek, ker se odzove tako, da začne kot žival migati z repom. Ne le da blazina predstavlja mačko brez udov in glave, kar zna biti za prave mačjeljubce resna pomanjkljivost, ustvarjalci so v želji po robotizaciji ljubljenčkov celo zamešali jezik psov in mačk. Medtem ko psi z repom izražajo svoje navdušenje, je mačka, ki maha z repom, razdražena, jezna ali vsaj vznemirjena, ne v pozitivnem smislu. Na predenje, ki naj bi pomirjujoče delovalo tako na mačko kot tistega, ki jo boža, pa so popolnoma pozabili. Več

  • Saša Eržen

    6. 10. 2017  |  Mladina 40  |  Kultura  |  Hudo

    Noč v muzeju

    Zakaj bi se zabavali le otroci, so si rekli v enem največjih muzejev na svetu, Ameriškem prirodoslovnem muzeju v New Yorku, in še odraslim ponudili možnost prenočevanja med okostji dinozavrov in meteoriti. Postelje so sicer postavili v dvorano pod gigantski, trideset metrov dolg in skoraj eno tono težak model največje živali na svetu, sinjega kita, ki je obešen na stropu. Smrčačem so namenili posebno sobo. Za 350 dolarjev, kolikor je treba odšteti za to muzejsko zabavo v pižamah za odrasle, lahko starejši od 21 let uživajo v šampanjcu za dobrodošlico, jazz koncertu, večerji, nočnem prigrizku in zajtrku, predstavi z živimi živalmi, spektaklu v planetariju, vodenih ogledih do tretje ure zjutraj in samostojnim vandranjem po muzejskih zbirkah, ki so ponoči še posebej čarobne. Prenočevanje v prirodoslovnem muzeju traja od pol sedmih zvečer do devetih zjutraj in lahko gosti nekaj sto obiskovalcev, ki ne smejo prinesti svoje hrane ali pijače, z izjemo vode. Poslednji dve letošnji noči, prespani na muzejskih posteljah, a z lastnimi spalnimi vrečami in blazinami, bosta v petek, 13. oktobra, in soboto, 9. decembra. Več

  • Saša Eržen

    29. 9. 2017  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Hudo

    Prilagodljiva miza

    »Če imaš več, kot potrebuješ, postavi večjo mizo, ne višje ograje,« pravi modra misel. Norvežan Marcus Voraa je, naveličan tega, da je moral hoditi v klet po dodatne mize, ko so na obisk nenapovedano prihajali sorodniki in prijatelji, zasnoval mizo, ki se da z vrtenjem ročice poljubno daljšati in krajšati. Voraa, ki se je pred leti iz tesarja prelevil v študenta oblikovanja, da bi ustvarjal pohištvo po lastnih zamislih, je mizo, katere dolžino prilagajamo vsakokratnim potrebam in lahko meri od poldrugega metra do štirih metrov, namenil za druženje ob hrani ali na sestankih. Pri jedilnih mizah smo vajeni različic, kjer sta podaljška na obeh koncih skrita pod jedilno površino in ju izvlečemo, miza @, kakor se imenuje Norvežanova domislica, pa ima podaljšek navit na enem koncu, vsem na očeh. Izdelana je iz bukovega lesa, obdelanega s čebeljim voskom, ki ga dopolnjujeta bombažno platno kot podlaga deščicam, iz katerih je narejena površina mize, in kovina. Kadar je v celoti razvita, za podporo potrebuje dodatne noge, zato se takrat sprednje noge razdelijo na troje. Več

  • Saša Eržen

    22. 9. 2017  |  Mladina 38  |  Kultura  |  Hudo

    Očka kenguru

    V nekaterih, zlasti prvobitnih kulturah je nošenje dojenčkov in malčkov na materinem telesu s pomočjo šalov ali rut nekaj običajnega. Ameriška zakonca Keri in Brian Fosse sta tako prav med obiskom v Burkini Faso našla navdih pri Lalabu, materi, ki je imela svoji mali dvojčici privezani na hrbtu, medtem ko je s svojima prostima rokama počela vse živo. Ko sta se vrnila v Atlanto in tudi sama postala starša, sta zasnovala majice, imenovane lalabu, s pomočjo katerih novopečene matere in očetje nosijo dojenčke na svojem oprsju brez posebnih predpriprav; enostavno jih vtaknejo v žep, ki se razteza čez celotno oprsje majice, in ga potegnejo prek otrokovih ramen. Ko novorojenček še ne drži sam glave pokonci, mu jo je treba podpreti z roko. Očkova majica, dad shirt, ima kratke rokave. Ženska različica soothie shirt ali tolažilna majica je brez rokavov, omogoča pa tudi dojenje. Obe izdelujejo v ZDA, iz kombinacije poliestra, rajona in spandeksa, kar jima ni ravno v čast, sta pa zato bolj prilagodljivi. Nosljivost žepa je malo manj kot 7 kilogramov, tako da očkova majica kot kengurujeva vreča služi kake tri mesece. Več