MLADINA Trgovina
  • Marcel Štefančič jr.

    26. 4. 2017  |  Mladina 17  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Mali šef

    Z otroci je križ. Ko so majhni, so tako luštni, toda potem zrastejo. Kako lepo bi bilo, če bi za vedno ostali majhni in luštni. V Malem šefu, megamindski animaciji, so takšni otroci tik pred »porodom«. Baby Co., tovarna dizajnerskih otrok ( ja, otrok po naročilu), mora le še izvohati, kako je uspelo tovarni Puppy Co. izdelati hišne ljubljenčke, ki za vedno ostanejo majhni in luštni, zato zakonskemu paru, ki dela za Puppy Co., infiltrira dizajnerskega otroka, svojega špijona, »malega šefa«. Tovarni namreč ne gre dobro, ker mladi parčki raje kupujejo dizajnerske hišne ljubljenčke kot pa dizajnerske otroke. Stara novolevičarska prerokba, da bodo ljudje ob tej stopnji komercializacije v bližnji prihodnosti otroke kupovali kar v trgovinah, se torej izpolni. V veselje stranke GOD – abortus izgine. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    26. 4. 2017  |  Mladina 17  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Pasji smisel življenja

    Pes v filmih vedno preživi. Spomnite se le Dneva neodvisnosti – tiste cunamijske eksplozije v tunelu, v katerem umre na tisoče ljudi. Toda pes preživi. Vsi si oddahnejo. Samo da je pes preživel! Happy end. Toda v Pasjem smislu življenja psi neprestano umirajo. Drug za drugim. Ker pa je to film, pomeni, da ne umrejo zares – pes (z glasom Josha Gada), ki umre, se namreč vedno znova reinkarnira v drugega psa, pri čemer zamenja pasmo (da bi videl, kako je v koži »drugega« in »drugačnega«), spol (da bi videl, kako je v ženski koži), smisel (zdaj je hišni pes, zdaj reševalec ipd.) in gospodarja (da bi se lahko na koncu, po 50 letih, vrnil k svojemu izvirnemu »lastniku«, Dennisu Quaidu). Ko pes v kakem filmu umre, so ljudje vedno solzni, tale film pa hoče, da stalno jočejo – na ukaz. Vedno pove, kdaj morajo jokati. Od njih terja solze, a si jih ne zasluži. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    26. 4. 2017  |  Mladina 17  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Mama

    Tokrat za redko boleznijo – tretjo stopnjo redke bolezni! – zboli Penelope Cruz. Ime ji Magda. Pravkar je izgubila moža in službo. Sreča v nesreči: na dan, ko izve, da ima redko bolezen, spozna moškega (Luis Tosar), skavta madridsk ega Reala, ki je tisti dan izgubil ženo in hčerko. Ha! Lahko si predstavljate, kaj bi iz tega naredil Pedro Almodovar, toda Julio Medem, njegov rojak, iz tega naredi le svetniško telenovelo, ki misli, da je upravičena do oskarja. A po drugi strani – režiserji že od nekdaj neskončno uživajo v mučenju lepotic. Ni ga čez trpljenje lepotice. To je pravo trpljenje. Čisto kot karamučenju lepotic. Ni ga čez trpljenje lepotice. To je pravo trpljenje. Čisto kot karamučenju lepotic. Ni ga čez trpljenje lepooke in seksi kot ginekološki pregled. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    26. 4. 2017  |  Mladina 17  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Neznanka

    Slovensko zdravstvo je videti kot kriminalka, saj se pogosto vse zvede na vprašanje: kdo je morilec? Ali bolje rečeno: kateri izmed zdravnikov je morilec? Belgijska Neznanka – krimimoralka bratov Dardenne – slovensko dilemo neorealistično zaplete, a obenem tudi precizira. Jenny Davin (Adèle Haenel), mlada zdravnica, prepričana, da mora človek v tem poklicu obvladovati svoje emocije, nekega večera – z izgovorom, da je prepozno, – ne sprejme neke pacientke, mlade Afričanke, ki pa jo naslednji dan najdejo mrtvo. Umorjeno. Kdo je morilec? Ta, ki je Afričanko dejansko umoril, ali Jenny, ker ji tisti večer ni odprla vrat? Bi Afričanka preživela, če bi ji odprla vrata? Je Jenny objektivno kriva – ali le subjektivno? Več

  • Marcel Štefančič jr.

    26. 4. 2017  |  Mladina 17  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Velikanka

    Gloria (Anne Hathaway) je princesa, ki zaspi v velemestu in se zbudi v svoji rojstni vukojebini. Ni ji uspelo (izgubi fanta, službo in stanovanje), zato se vrne domov – med spomine, stare sošolce in ljudi, ki so obtičali v svojih otroških sobah. Včasih koga užali, včasih pa koga peca (Jason Sudeikis), toda le zato, da bi mu lahko pokazala svojo vzvišenost. Jasno, pretežno se utaplja v samopomilovanju – in alkoholu. To situacijo ste videli že v mnogih filmih. Na srečo je te filme videl tudi Nacho Vigalondo, kultni španski auteur (Zločini časa, Nevidne oči itd.), ki pa je očitno sklenil, da bo to situacijo pomočil v žmoht starih B-šokerjev, recimo Napada velikanke, King Konga in Godzile, tako da Glorijino »metuljasto« kriljenje na drugi strani sveta, v Seulu, kmalu povzroči potres (via »Godzila«). In potem naslednjega. In naslednjega. Točno, Glorijino obnašanje je »daljinec«, ki v deželah na drugem koncu sveta sproža katastrofe. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    21. 4. 2017  |  Mladina 16  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Ježek in vran na sirovi dirki

    »Kadar tekmuješ, pozabiš na vse ostalo,« slišimo v tejle norveški animaciji, v kateri se stara prijatelja spustita v »veliko« tekmo, zato sporoča: tekmovalnost – neoliberalna obsesija – ni sok življenja. »Zakaj se mi vedno zmeša, ko omenijo tekmovanje?« (Kinodvor/Kinobalon) Več

  • Marcel Štefančič jr.

    21. 4. 2017  |  Mladina 16  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Mirni zaliv

    Če bi Royu Anderssonu, režiserju filma Golob je sedel na veji in razmišljal o življenju, rekli, naj opiše svoj najljubši film Wesa Andersona, recimo Grand Budapest Hotel, bi dobili Mirni zaliv, kostumsko grotesko o razgledniški francoski obali (Calais), turistih, ki skrivnostno izginjajo, dveh nerodnih, obešenjaških detektivih (Stan & Olio), ki izginotja preiskujeta (»Kako to, da izginjajo le turisti, ne pa tudi domačini?«), degenerirani aristokratski rodbini (Fabrice Luchini, Valéria Bruni-Tedeschi, Juliet Binoche), ki tam dekadentno letuje, in vljudni, ustrežljivi kanibalski lumpenproletarski družini, ki se prehranjuje s turisti (»Bi kdo še nogo,« sprašuje mama), toda nikar ne spreglejte fanta, ki se dela, da je dekle, s čimer namigne, da je brutalna ekonomska neenakost tako umetna kot spolna razlika, in župnika, ki med procesijo blagoslovi ribolov, s čimer namigne, da je kanibalizem tako krščanski kot »rešnje telo«, evharistija, obhajilo in transsubstanciacija. (art kina; se vrne tudi v Kinodvor) Več

  • Marcel Štefančič jr.

    21. 4. 2017  |  Mladina 16  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Maščevanje

    Arnold Schwarzenegger je že izgubljal družino: v Šestem dnevu mu jo je speljal klon, v Civilni žrtvi pa so mu jo razstrelili teroristi, tako da mu ni preostalo drugega, kot da se je maščeval. V Maščevanju, moralki o spiralnosti nasilja, spet izgubi družino: letalska kontrola (Scoot McNairy) zamoči, zato letalo, v katerem sta njegovi žena in hči (»Noseča je!«), trči v drugo letalo. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    21. 4. 2017  |  Mladina 16  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Potovanje časa: pot življenja

    Terrence Malick je leta 1973 posnel Surovo balado, film o serijskem morilcu, ki misli, da je James Dean (če James Dean ne bi postal igralec, bi postal psycho), pet let kasneje pa Božanske dneve, film o dveh migrantih, ki bi lahko postala Bonnie in Clyde (če se ne bi izgubila v igranju »brata in sestre«). Oba filma sta postala kultna, kultna figura pa je postal tudi Malick, a je takoj zatem izginil. Brez sledu. In brez filma. Naslednji film, Tanko rdečo črto, vojno epopejo (bitka za Guadalcanal skozi oči Narave), je posnel šele čez 20 let. Ja, manjkal je in vmes veliko zamudil, zato je zdaj vidno pospešil. Zadnja leta namreč filme snema po tekočem traku – Drevo življenja, Čudežu naproti, Knight of Cups, Potovanje časa. Kot da bi skušal nadoknaditi zamujeno in izgubljeno. In kot da bi skušal na hitro posneti vse tiste filme, ki jih prej ni. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    14. 4. 2017  |  Mladina 15  |  Kultura  |  Film

    Ko ljubezni ni več

    V Belih vitezih, prejšnjem Lafossovem filmu, ste imeli zahodno nevladno organizacijo, ki viteško pomaga afriškim sirotam – dobra dela so nekaj, kar razdejani in revni Čad nujno potrebuje. Toda kot se izkaže, ti »beli vitezi« afriške sirote pod pultom ugrabljajo ter jih pošiljajo v Francijo (v rejo, posvojitev ipd.), kjer naj bi jim bilo lepše in bolje. Če bi takšna nevladna filantropska organizacija delovala tudi na Zahodu, bi zlahka vseh hudih muk odrešila zakonca (Cédric Kahn & Bérénice Bejo), ki se v filmu Ko ljubezi ni več po petnajstih letih ločujeta – in to precej divje. Ne, ljubezni ni več. Skupaj ne vzdržita več. Le še žreta se. In psujeta. Kako si bosta razdelila premoženje? Čigavo bo stanovanje? Koliko bo kdo dobil od kupnine, če ga prodata? Kdo je vanj vložil več? In ja: kako si bosta razdelila hčerki – dvojčici? Več