MLADINA Trgovina

Marjan Horvat

  • Marjan Horvat

    3. 3. 2017  |  Mladina 9  |  Družba

    Zakaj se učimo le o pisateljih?

    Ni naključje, da se veliko mladih (žensk) – med njimi je tudi Manca R. Renko, avtorica zanimivega življenjepisa (prezrte) pisateljice Zofke Kveder – sprašuje: Zakaj se učimo le o pisateljih? Zakaj v osnovnošolskih in srednješolskih berilih ni žensk? Več

  • Marjan Horvat

    17. 2. 2017  |  Mladina 7  |  Svet

    Boj za pravico do splava

    Na Irskem, v globoko katoliški in konservativni družbi, 8. člen ustave, sprejete leta 1983, državljankam prepoveduje prekinitev nosečnosti. S kasnejšo spremembo ustave – ta izenačuje »pravico do življenja nerojenega« s »pravico do življenja matere« – so splav dovolili le, če je ogroženo življenje matere. Zagrožena kazen za nedovoljeni splav je 14 let zapora. Več

  • Marjan Horvat

    17. 2. 2017  |  Mladina 7  |  Politika

    Tukaj se (spet) govori samo nemško

    V zadnjih letih, po odhodu ksenofobnega Jörga Haiderja, se je zdelo, da je avstrijska Koroška vendarle stopila na pravo pot za pomiritev napetosti med nemško govorečo večino in slovensko manjšino. Z izvolitvijo novega predsednika Aleksandra Van der Bellna, liberalca iz vrst Zelenih, ki se je v inavguracijskem govoru konec januarja zavezal »biti predsednik vseh v Avstriji živečih ljudi«, se je upanje še okrepilo. Toda ko je Van der Bellen minuli torek v Bruslju evropske poslance opozarjal na posledice naraščanja nacionalizma in populizma, zavedajoč se, da »nobene težave ni mogoče rešiti s kršitvijo dostojanstva ljudi, zavračanjem vsega, kar je drugačno, omejevanjem temeljnih pravic in oblikovanjem novih zidov in krepitvijo nacionalizma,« so se Slovenci na Koroškem spet znašli v primežu nazadnjaških sil. Več

  • Marjan Horvat

    10. 2. 2017  |  Mladina 6  |  Kultura

    Ivana Djilas

    Ivana Djilas, režiserka in avtorica kolumn v tej reviji, ki so zbudile precej odzivov, je zadnji dve leti pisala roman Hiša. Roman, izšel bo prihodnji teden, je predelava in razširitev kolumne Zgodba o neuspehu izpred dveh let. V njej je čustveno opisala stisko svoje družine v trenutku, ko z možem nista več zmogla odplačevati posojila za hišo. Neuspešno sta jo skušala prodati. Marsikdo, kot je razvidno iz množičnega prebiranja in komentiranja njenega prispevka, se je poistovetil z usodo njene družine. Več

  • Marjan Horvat

    27. 1. 2017  |  Mladina 4  |  Kultura

    Drama s petelinom

    V prvem delu predstave Vojna in mir, po Tolstojevem romanu jo je na oder Cankarjevega doma postavil priznani romunski režiser Silviu Purcărete, se je pojavil živ petelin na kratkem povodcu, žival pa je nato igralec Jernej Šugman vzel v roke in jo nenadoma vrgel v zrak. Vključitev živali v predstavo in menda neprimerno ravnanje z njo sta na spletnih omrežjih zbudila burne odzive gledalcev. »Podana bo prijava zoper režiserja in še naprej bomo pozivali ljudi k bojkotu predstave. Nedopustno je, ob vseh rekvizitih in kostumih, ki so danes na voljo, izkoriščati žival,« je na Facebooku zapisala ena izmed gledalk. Več

  • Marjan Horvat

    13. 7. 2016  |  Svet

    Podoba ženske, ki uteleša boj temnopoltih Američanov

    Minulo nedeljo so v ameriških mestih tisoči temnopoltih Američanov, v glavnem združenih v gibanju Črna življenja so pomembna (Black Lives Matter) protestirali proti nasilju policistov, ki so tokrat v Minnesoti in Louisiani ubili temnopolta Philanda Castila in Altona Sterlinga.

     Brandon Friedman on Twitter

    Več

  • Marjan Horvat

    13. 5. 2016  |  Mladina 19  |  Svet

    »Župan vseh Londončanov«

    Minuli ponedeljek je županovanje v Londonu prevzel Sadiq Khan, 45-letni britanski politik pakistanskega rodu. 57 odstotkov Londončanov in Londončank vseh barv in veroizpovedi je uspešni pravnik in od leta 2005 poslanec in minister laburistične stranke prepričal z umirjenimi nastopi, v katerih je poudarjal, da bo »župan vseh Londončanov«, zlasti pa z obljubami, da bo v britanski prestolnici rešil žgoče stanovanjsko in prometno vprašanje, kar vključuje tudi štiriletno zamrznitev cen vozovnic za javni promet. Khan velja za socialdemokrata, BBC ga je umestil v laburistično »mehko levico«, marksistični komentator Richard Seymour pa ga opisuje kot »središčnika«. Več

  • Marjan Horvat

    21. 4. 2017  |  Mladina 16  |  Svet  Za naročnike

    Trockist za predsednika?

    »Predstavljamo Francijo, polno lepote in radodarnosti, ki vsak dan živi naš moto: svoboda, enakost in bratstvo,« je minulo nedeljo položil na srce sedemdesettisočglavi množici v Toulousu. Da so Francozi »otroci revolucije«, je z besedami Victorja Hugoja spomnil 130 tisoč ljudi, ki so se sredi marca udeležili njegovega predvolilnega zborovanja na znamenitem Trgu Bastilje v Parizu. In ker znotraj neoliberalne »Evropske unije ni mogoče udejanjiti progresivne politike«, kaj šele revolucije, se zavzema celo za izstop Francije iz Unije, če se slednja ne spremeni: »Nisem jaz tisti, ki ogroža Evropo, nisem jaz prisilil Velike Britanije k izstopu iz EU in ne netim jaz nacionalizma v Evropi. Krivda je v Evropski uniji, saj s svojo zasnovo in delovanjem odvrača ljudi od projekta združevanja.« Svoj pogled ima na priseljevanje in islamski terorizem, vroči temi letošnje predsedniške kampanje. Namesto oženja državljanskih pravic, uvajanja družbe nadzora in nenehnega ustvarjanja izrednih razmer zaradi terorističnih groženj se zavzema »za okrepitev demokracije, saj moramo biti močnejši od teroristov«. Njegova vizija prihodnje Francije je odprta družba, v kateri bi bili srečni pripadniki vseh etnij, ras, veroizpovedi in spolnih identitet. Vsem tistim, ki mu očitajo, da je nevarni skrajni levičar, »trockist v novi preobleki«, pa je na Twitterju sporočil: »Nekateri razglašajo, da bi moja zmaga na predsedniških volitvah spodbudila jedrsko zimo, invazijo žab, tankov Rdeče armade in desant Venezuelcev. Imajo vas za bebce.« Francoske delavce je v zanj značilnem slogu še opozoril, da bodo »pljuvali kri«, če bo za novega francoskega predsednika izvoljen kateri izmed drugih predsedniških kandidatov. Več

  • Marjan Horvat

    21. 4. 2017  |  Mladina 16  |  Svet  Za naročnike

    Trockist za predsednika?

    »Predstavljamo Francijo, polno lepote in radodarnosti, ki vsak dan živi naš moto: svoboda, enakost in bratstvo,« je minulo nedeljo položil na srce sedemdesettisočglavi množici v Toulousu. Da so Francozi »otroci revolucije«, je z besedami Victorja Hugoja spomnil 130 tisoč ljudi, ki so se sredi marca udeležili njegovega predvolilnega zborovanja na znamenitem Trgu Bastilje v Parizu. In ker znotraj neoliberalne »Evropske unije ni mogoče udejanjiti progresivne politike«, kaj šele revolucije, se zavzema celo za izstop Francije iz Unije, če se slednja ne spremeni: »Nisem jaz tisti, ki ogroža Evropo, nisem jaz prisilil Velike Britanije k izstopu iz EU in ne netim jaz nacionalizma v Evropi. Krivda je v Evropski uniji, saj s svojo zasnovo in delovanjem odvrača ljudi od projekta združevanja.« Svoj pogled ima na priseljevanje in islamski terorizem, vroči temi letošnje predsedniške kampanje. Namesto oženja državljanskih pravic, uvajanja družbe nadzora in nenehnega ustvarjanja izrednih razmer zaradi terorističnih groženj se zavzema »za okrepitev demokracije, saj moramo biti močnejši od teroristov«. Njegova vizija prihodnje Francije je odprta družba, v kateri bi bili srečni pripadniki vseh etnij, ras, veroizpovedi in spolnih identitet. Vsem tistim, ki mu očitajo, da je nevarni skrajni levičar, »trockist v novi preobleki«, pa je na Twitterju sporočil: »Nekateri razglašajo, da bi moja zmaga na predsedniških volitvah spodbudila jedrsko zimo, invazijo žab, tankov Rdeče armade in desant Venezuelcev. Imajo vas za bebce.« Francoske delavce je v zanj značilnem slogu še opozoril, da bodo »pljuvali kri«, če bo za novega francoskega predsednika izvoljen kateri izmed drugih predsedniških kandidatov. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    21. 4. 2017  |  Mladina 16  |  Kultura  Za naročnike

    Nina Rajić Kranjac

    Nina Rajić Kranjac (1991) je ena izmed prodornih gledaliških režiserk naše najmlajše generacije. Že v režijskem prvencu z naslovom 1981, ki ga je pripravila v okviru študija gledališke in radijske režije na AGRFT, je nakazala eklektični pristop v režiji, v katerem spretno, preudarno in pogumno izkorišča vsa izrazna sredstva sodobnega gledališča pri podajanju teme dramskega dela. V Zborovanju ptic, svoji prvi profesionalni predstavi, je prikazala, kako globoko lahko v dramsko delo poseže ustvarjalni kolektiv (in, obratno, dramsko delo v kolektiv), če skušajo ustvarjalci predstave z dušo in telesom zaznati vse nianse besedila, v njem izpričane ali le nakazane, in jih skozi dinamiko medsebojnih odnosov – predstavo so pripravljali kar eno leto – »pretopiti« v umetniško delo. Da se požvižga na vse avtoritete, je prikazala z brezkompromisnimi posegi v Katalog burlesknih prizorov, dramski prvenec staroste gledališkega sveta Mileta Koruna, na podlagi katerega je v Mestnem gledališču ljubljanskem ustvarila predstavo Svetovalec. Več