MLADINA Trgovina

Marjan Horvat

  • Marjan Horvat

    26. 4. 2017  |  Mladina 17  |  Svet

    Pohod »skrajnega centra«

    Na francoskih predsedniških volitvah minulo nedeljo sta se v skladu z napovedmi javnomnenjskih anket v drugi krog volitev, ki bo 7. maja, uvrstila skrajno desna voditeljica Nacionalne fronte Marine Le Pen z 21,4 odstotka in »sredinski« liberalec Emmanuel Macron s 24 odstotki glasov. Prvič po 2. svetovni vojni sta se v drugem krogu znašla kandidata, ki ne pripadata republikancem ali socialistom. Več

  • Marjan Horvat

    3. 3. 2017  |  Mladina 9  |  Družba

    Zakaj se učimo le o pisateljih?

    Ni naključje, da se veliko mladih (žensk) – med njimi je tudi Manca R. Renko, avtorica zanimivega življenjepisa (prezrte) pisateljice Zofke Kveder – sprašuje: Zakaj se učimo le o pisateljih? Zakaj v osnovnošolskih in srednješolskih berilih ni žensk? Več

  • Marjan Horvat

    17. 2. 2017  |  Mladina 7  |  Svet

    Boj za pravico do splava

    Na Irskem, v globoko katoliški in konservativni družbi, 8. člen ustave, sprejete leta 1983, državljankam prepoveduje prekinitev nosečnosti. S kasnejšo spremembo ustave – ta izenačuje »pravico do življenja nerojenega« s »pravico do življenja matere« – so splav dovolili le, če je ogroženo življenje matere. Zagrožena kazen za nedovoljeni splav je 14 let zapora. Več

  • Marjan Horvat

    17. 2. 2017  |  Mladina 7  |  Politika

    Tukaj se (spet) govori samo nemško

    V zadnjih letih, po odhodu ksenofobnega Jörga Haiderja, se je zdelo, da je avstrijska Koroška vendarle stopila na pravo pot za pomiritev napetosti med nemško govorečo večino in slovensko manjšino. Z izvolitvijo novega predsednika Aleksandra Van der Bellna, liberalca iz vrst Zelenih, ki se je v inavguracijskem govoru konec januarja zavezal »biti predsednik vseh v Avstriji živečih ljudi«, se je upanje še okrepilo. Toda ko je Van der Bellen minuli torek v Bruslju evropske poslance opozarjal na posledice naraščanja nacionalizma in populizma, zavedajoč se, da »nobene težave ni mogoče rešiti s kršitvijo dostojanstva ljudi, zavračanjem vsega, kar je drugačno, omejevanjem temeljnih pravic in oblikovanjem novih zidov in krepitvijo nacionalizma,« so se Slovenci na Koroškem spet znašli v primežu nazadnjaških sil. Več

  • Marjan Horvat

    10. 2. 2017  |  Mladina 6  |  Kultura

    Ivana Djilas

    Ivana Djilas, režiserka in avtorica kolumn v tej reviji, ki so zbudile precej odzivov, je zadnji dve leti pisala roman Hiša. Roman, izšel bo prihodnji teden, je predelava in razširitev kolumne Zgodba o neuspehu izpred dveh let. V njej je čustveno opisala stisko svoje družine v trenutku, ko z možem nista več zmogla odplačevati posojila za hišo. Neuspešno sta jo skušala prodati. Marsikdo, kot je razvidno iz množičnega prebiranja in komentiranja njenega prispevka, se je poistovetil z usodo njene družine. Več

  • Marjan Horvat

    27. 1. 2017  |  Mladina 4  |  Kultura

    Drama s petelinom

    V prvem delu predstave Vojna in mir, po Tolstojevem romanu jo je na oder Cankarjevega doma postavil priznani romunski režiser Silviu Purcărete, se je pojavil živ petelin na kratkem povodcu, žival pa je nato igralec Jernej Šugman vzel v roke in jo nenadoma vrgel v zrak. Vključitev živali v predstavo in menda neprimerno ravnanje z njo sta na spletnih omrežjih zbudila burne odzive gledalcev. »Podana bo prijava zoper režiserja in še naprej bomo pozivali ljudi k bojkotu predstave. Nedopustno je, ob vseh rekvizitih in kostumih, ki so danes na voljo, izkoriščati žival,« je na Facebooku zapisala ena izmed gledalk. Več

  • Marjan Horvat

    13. 7. 2016  |  Svet

    Podoba ženske, ki uteleša boj temnopoltih Američanov

    Minulo nedeljo so v ameriških mestih tisoči temnopoltih Američanov, v glavnem združenih v gibanju Črna življenja so pomembna (Black Lives Matter) protestirali proti nasilju policistov, ki so tokrat v Minnesoti in Louisiani ubili temnopolta Philanda Castila in Altona Sterlinga.

     Brandon Friedman on Twitter

    Več

  • Marjan Horvat

    13. 5. 2016  |  Mladina 19  |  Svet

    »Župan vseh Londončanov«

    Minuli ponedeljek je županovanje v Londonu prevzel Sadiq Khan, 45-letni britanski politik pakistanskega rodu. 57 odstotkov Londončanov in Londončank vseh barv in veroizpovedi je uspešni pravnik in od leta 2005 poslanec in minister laburistične stranke prepričal z umirjenimi nastopi, v katerih je poudarjal, da bo »župan vseh Londončanov«, zlasti pa z obljubami, da bo v britanski prestolnici rešil žgoče stanovanjsko in prometno vprašanje, kar vključuje tudi štiriletno zamrznitev cen vozovnic za javni promet. Khan velja za socialdemokrata, BBC ga je umestil v laburistično »mehko levico«, marksistični komentator Richard Seymour pa ga opisuje kot »središčnika«. Več

  • Marjan Horvat

    19. 5. 2017  |  Mladina 20  |  Politika  Za naročnike

    Potvorba

    Pačenje zgodovinske resnice, manipuliranje z zgodovinskimi dejstvi in umeščanje teh v napačne ideološke matrice, zloraba nesrečne zgodovine slovenskega naroda za podpihovanje nadaljnjega razdora v njem zaradi sebičnih ciljev so že desetletja, radikalno pa od spremembe ureditve na začetku devetdesetih let orodje, ki ga uporabljajo nekateri politiki in javni delavci z desnega političnega pola za politično obračunavanje in diskvalifikacijo političnih nasprotnikov (prej so to metodo uporabljali tudi tisti predstavniki partijske oblasti, ki so za poboje vedeli, a so o njih molčali). Več

  • Marjan Horvat

    12. 5. 2017  |  Mladina 19  |  Družba  Za naročnike

    Potvarjanje medvojnih dogajanj v revirjih

    V zadnjih dveh tednih smo lahko v nekaterih medijih z desnega političnega pola prebrali tezo, da naj bi v Trbovljah – tam je bila 26. aprila osrednja državna proslava dneva boja proti okupatorju – leta 1941 na prvomajskem praznovanju »skupaj ’žurali’ nacisti in komunisti«. Avtor članka na portalu Nova24 piše, da v prvih dveh mesecih po nemški okupaciji Slovenije (6. aprila 1941) »slovenski komunisti niso na noben način nasprotovali nacističnemu okupacijskemu režimu, temveč so ga marsikdaj celo podpirali«. Vse to naj bi se spremenilo šele z napadom Hitlerja na Sovjetsko zvezo, 22. junija 1941. Podobno »tezo« je v Demokraciji zapisal tudi Miran Černec, in sicer da so komunisti »vkorakanje Nemcev v duhu pakta Hitler-Stalin videli kot prihod zaveznikov in kot priložnost, da se enkrat za vselej znebijo osovraženih domačih ’farjev’, podjetnikov in kmečkih veleposestnikov«. Avtorja svoje zapise še podkrepita s trditvijo, da so komunisti navdušeno pozdravljali nemško okupacijo tudi zato, ker je z njo 1. maj postal uradno praznik dela. Rudarji iz »rdečih« revirjev, zlasti v Trbovljah, naj bi zato navdušeno vzklikali Hitlerjevemu zastopniku, ko jih je obiskal na zborovanju. »Po vojni se je proslavljanje praznika dela v Sloveniji seveda ohranilo, vključno s postavljanjem mlajev, simbole enega totalitarizma so le zamenjali simboli drugega,« zapiše Černec. Več