• Kultura

    Film ni kurba!

    Marcel Štefančič jr.  |  Mladina 22  |  1. 6. 2012

    Indonezija ima največjo ekonomijo v južni Aziji. Indonezija je potencialni BRIC. Indonezija je nova Brazilija, nova Rusija, nova Indija, nova Kitajska. Indonezija ima 240 milijonov prebivalcev. Indonezija je največja muslimanska dežela. Indonezija ima ogromno morja in okrog 18.000 otokov. Indonezija je naslednja velika stvar. Pa vas je kdaj zanimalo, kakšne filme snemajo v tej velesili, v tem gigantu? Ste hoteli kdaj videti indonezijski film? Bi ga radi videli? Recimo Odsev morja? Ja, morje, otoki – in otroci, ki hodijo po vodi. In pod vodo. Toda tega filma zlepa ne boste videli, ali bolje rečeno: ne boste ga videli v Koloseju in drugih multipleksih. Ne boste ga videli na DVD-ju – vsaj ne pri nas. Ne boste ga videli na TV. Vidite ga lahko le na festivalu Kino Otok, ki se je te dni že tradicionalno začel v Izoli (in ki se je – nič manj tradicionalno – stegnil tudi v ljubljanski Kinodvor). Indonezijski film lahko vidite le na tem festivalu, ne pa tudi drugje. Ne brez razloga: Kino Otok vrti prav take filme – filme, ki jih v Sloveniji ne moreš videti nikjer drugje. In v času, ko vsi – koloseji, DVD-ji, televizije itd. – vrtijo iste filme (blockbusterje, sequele, prequele, rimejke ipd.), je to zelo pomembno.

  • Komentar

    Omejevanje referenduma

    Omejevanje referenduma v neki državi je mogoče videti le kot nezaupanje v državljane. Res je, tudi v naši državi smo imeli kopico referendumov, in to »uspelih«, na podlagi katerih bi lahko podvomili o zdravi pameti državljanov. Omenimo samo referendume o izbrisanih, o oploditvi samskih žensk, o družinskem zakoniku. Ali pretiravamo s trditvijo, da je na njih zaslepljena večina odločala o pravicah manjšine? Odgovor je jasen: ne, ne pretiravamo. Toda z omejitvijo referendumske pobude celo o teh vprašanjih (pravicah manjšin) bomo državljane obsodili na nestrpnost, nepripravljenost sprejemanja manjšin. Več