Literatura / V srcu dežele

Trdi južnoafriški roman.

Romaneskna kmetska izpoved v 266 slikah na veliki farmi, kjer se pojavljajo beli oče, bela hči, bela očetova nova nevesta ter črni hlapec in njegova črna žena. Apartheidni zastavek. Toda vsebina preide v črni roman, ki ciklično pripoveduje tri imaginarije paricida. V prvem ljubosumna hčer s sekiro razseka v postelji ležečega očeta z novo izvoljenko. V drugem si oče jemlje hlapčevo ženo, medtem ko hlapca podkupuje s šnopsom, toda hči se tudi tokrat upre: z lovsko puško ga pokonča, truplo zakoplje na pokopališču, potem pa kot devica postane plen svojega sužnja. V tretjem namesto hčerine roke betežnega očeta pogubljata starost in bolezen.

Stil pisanja je raskav, med junaki se ne pletejo odnosi, svet je stabilen: kasta belih gospodarjev proti primitivnim rjavokožcem. Dinamiko proizvajajo hipne erupcije nasilja nižjih zoper višje: hčerini poboji očeta in hlapčeva posilstva gospodarične. A potem vsi padajo nazaj v staro igro, ko suženj spet jeclja in trepeta pred isto belko, ki jo je še malo prej premlatil in razdevičil.

Skratka, junaki se ne razvijajo, so brez subtilnosti, tudi brez premišljenih strategij, dobesedno bivajo od danes do jutri...

Trdo branje brez bralnega užitka, ki ponuja le trpko zadovoljstvo doživeti čustveni in mišljenjki prepad med belimi ter črnimi.