• Gregor Kocijančič  |  foto: Borut Krajnc

    12. 7. 2019  |  Mladina 28  |  Družba  Za naročnike

    Nadia Molek, antropologinja

    Nadia Molek (1979) čuti pripadnost dvema domovinama. Rodila se je v Buenos Airesu, tam je preživela večino življenja in na Filozofski fakulteti Univerze v Buenos Airesu tudi diplomirala iz antropologije. Že v otroških letih se je za nekaj let preselila v Slovenijo, v rodno deželo starih staršev, ki so se izselili v Argentino. Zdaj se je tukaj ustalila in si ustvarila družino. Ker so ji bili med bivanjem v dveh državah predstavljeni različni vidiki slovenstva, je že zgodaj začela prevpraševati svoj izvor in narodno pripadnost. V raziskovalnem delu se zato z vidika antropologije ukvarja z vprašanjem narodne identitete Slovencev v Argentini, nagrajeno diplomsko delo pa je pod pokroviteljstvom Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije ZRC SAZU razširila v monografijo Biti Slovenec v Argentini: kompleksnost identitetnih procesov argentinskih Slovencev. V knjigi se na podlagi analize družbeno-kulturnih in zgodovinsko-političnih okoliščin ukvarja z vprašanjem, kako potomci slovenskih izseljencev vzpostavljajo identiteto v argentinskem kontekstu. Diskurz o slovenskih priseljencih v Argentini je sicer še vedno osredotočen predvsem na dogajanje med drugo svetovno vojno in po njej, Nadia Molek se pri raziskovanju slovenstva v Argentini posveča razlikovanju med različnimi izseljenskimi valovi in primerjavi vzpostavljanja identitete pri vsakem od njih. Več

  • Frank Hornig

    12. 7. 2019  |  Mladina 28  |  Družba  Za naročnike

    »Teh ljudi nihče noče«

    Kapitanka Carola Rackete, 31, pripoveduje, kakšni so bili dnevi v Sredozemskem morju s 53 rešenimi begunci na krovu ladje Sea-Watch 3, kako je nasprotovati italijanskemu notranjemu ministru Matteu Salviniju, o nedovoljenem vstopu v pristanišče na Lampedusi in tem, da je Evropa odpovedala. Več

  • Katja Thimm

    12. 7. 2019  |  Mladina 28  |  Družba  Za naročnike

    Iyad Rahwan, informatik

    V pisarni novega direktorja Inštituta Maxa Plancka za človekov razvoj v Berlinu je bilo med obiskom novinarke komajda kaj več od mize in nekaj stolov – Iyad Rahwan je doslej namreč živel v Cambridgeu v Združenih državah Amerike. Zdaj se je s slavnega massachusetskega tehnološkega instituta preselil v nemško prestolnico in tudi njegova žena, po rodu Avstralka, bo raziskovala v Berlinu. Novi kolegi so že nestrpni; Rahwan, star 41 let, je po vsem svetu znan kot informatik, ki raziskuje, kako digitalizacija spreminja človekov vsakdan, in pri tem enakovredno razmišlja sociološko in tehnološko. Najbolj ga zanima vprašanje, odločilno za prihodnost: Kako bi posamezniki in družbe lahko bolje razumeli in usmerjali digitalizacijo sveta? Rahwanovo delovno mesto v Berlinu bi lahko opisali kot senzacijo za Družbo Maxa Plancka, saj običajno genije vleče predvsem tja, od koder je Rahwan ravno prišel – na ameriške elitne institute. Povedal je, da ima več razlogov za selitev. Poleg nalog enega od štirih direktorjev inštituta in velikodušnega raziskovalnega proračuna ga mika tudi Berlin. Rahwan se je sicer rodil v Alepu, vendar je iz Sirije odšel že kot otrok, se tja kot šolar vrnil za leto dni in nato študiral v Avstraliji. Njegov oče še vedno živi v razdejanem Alepu, mama in brat pa sta zbežala v Združene arabske emirate. S takšno biografijo se v Berlinu počuti kot doma – mesto je namreč prav tako doživelo vojno in je danes svobodno. Več

  • Staš Zgonik  |  foto: Uroš Abram

    5. 7. 2019  |  Mladina 27  |  Politika  Za naročnike

    Simon Zajc, minister za okolje in prostor: Okolje bo moralo rasti na račun kapitala

    Simon Zajc, v prejšnjem sklicu parlamenta poslanec SMC, položaj okoljskega ministra zaseda dobre tri mesece. Nadomestil je Jureta Lebna, ki je v pol leta ministrovanja pridobil ugled najučinkovitejšega ministra vlade Marjana Šarca, nato pa odstopil zaradi obtožb v zvezi z naročilom makete drugega tira. Zajc, ki je to polovico leta preživel na položaju Lebnovega državnega sekretarja, naj bi predstavljal zagotovilo, da se bo delo na okoljskem ministrstvu nadaljevalo na enak način. Z Lebnom sta prijatelja in se redno slišita po telefonu. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    28. 6. 2019  |  Mladina 26  |  Politika

    Zoran Poznič, minister za kulturo: Kultura ni dodaten strošek, v resnici je dodana vrednost

    Prihod Zorana Pozniča na ministrstvo za kulturo je bil manjše presenečenje. Med razpravo o mobingu na ministrstvu, v času odstopanja prejšnjega ministra Dejana Prešička, se je, tedaj še direktor Delavskega doma v Trbovljah, oglasil pri stranki SD in se ponudil, da bi prevzel položaj. V intervjuju trdi, da je med Trbovljami in slovensko kulturno politiko veliko vzporednic, tako kot Trbovlje nekoč je zdaj zaspalo tudi ministrstvo za kulturo. To kani spremeniti. Je nenavaden politik, govori naravnost, je neposreden, ne olepšuje, je trmast. Vprašanje je, kakšen bo njegov mandat, kakšna je njegova resnična politična moč v primerjavi z, denimo, močjo ministra za finance in kako uspešen bo na ministrstvu pri omejevanju množice interesnih skupin. Več

  • Staš Zgonik  |  foto: Uroš Abram

    21. 6. 2019  |  Mladina 25  |  Družba

    Jonas Sonnenschein, okoljski ekonomist: Z nazadnjaškimi okoljskimi stališči bo vedno težje zmagati na volitvah

    Dr. Jonas Sonnenschein zadnje leto z družino živi v Sloveniji. Je Nemec, poročen s Slovenko, ki jo je spoznal med študijem na Švedskem. Kljub bivanju v Sloveniji je še vedno zaposlen kot raziskovalec na Inštitutu za industrijsko okoljsko ekonomijo Univerze v Lundu. Več

  • Staš Zgonik

    14. 6. 2019  |  Mladina 24  |  Družba

    Dr. Dušan Plut: Zagovarjanje jedrske energije je skrajno neetično

    Današnji nabor političnih strank se praviloma do jedrske energije ni pripravljen jasno opredeljevati. Pri vprašanju gradnje drugega bloka večinoma zagovarjajo izvedbo referenduma, nobena od strank pa glasno ne zagovarja zaprtja obstoječe jedrske elektrarne v Krškem. Včasih je bilo drugače. In nekdanji predsednik Zelenih dr. Dušan Plut glede nasprotovanja jedrski energiji tudi danes ni spremenil mnenja. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    14. 6. 2019  |  Mladina 24  |  Ekonomija

    Aljoša Tomaž, direktor skupine KD: Včasih smo znali stopiti skupaj, ko je šlo za nacionalni interes

    Do konca julija mora Slovenija prodati še Abanko, kot se je zavezala pri evropski komisiji. Toda te zaveze temeljijo na kršenju zakonodaje, sumijo kriminalisti NPU v ovadbi, o kateri smo v Mladini pisali prejšnji mesec in ki jo je sedaj razkrila tudi RTV Slovenija, v prejšnji teden objavljenem dokumentarcu Brezno. To je bilo izhodišče za pogovor z Aljošo Tomažem, ki je pred leti Abanko vodil in je bil ob sanaciji bank leta 2013 član strateškega sveta v vladi Alenke Bratušek. Tomaž je sicer danes glavni izvršni direktor finančne družbe KD Group. Več

  • Staš Zgonik  |  foto: Borut Krajnc

    7. 6. 2019  |  Mladina 23  |  Družba

    Ignaas Devisch, medicinski filozof: Nenehno ukvarjanje z zdravjem ustvarja bolnike, še preden se pojavi bolezen

    Ljudje smo po zaslugi napredka v medicinski tehnologiji vedno bolj obveščeni o svojem zdravstvenem stanju in potencialnih tveganjih. Na voljo imamo kopico preiskav, od genskih testiranj do presejalnih testov, s katerimi naj bi si zagotovili čim več informacij, na podlagi katerih bi lahko pravočasno ukrepali in preprečili poslabšanje zdravja. Nismo pa še osvojili strategij za racionalno spopadanje s temi informacijami, zato lahko novodobna obveščenost pogosto naredi več škode kot koristi. Poleg tega se z vedno večjimi možnostmi poseganja v naša telesa odpira kopica drugih etičnih vprašanj. Več

  • Staš Zgonik  |  foto: Uroš Abram

    31. 5. 2019  |  Mladina 22  |  Družba

    Dr. Andrea Grignolio: Najbolj zagrizeni nasprotniki cepljenja se identificirajo kot ponosni člani zaključene družbe

    Italija je v zadnjih letih postala eno od žarišč zavračanja cepljenja. Precepljenost je upadla pod kritično mejo, začeli so se vrstiti izbruhi nalezljivih bolezni. V zadnjem letu so po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in nadzor bolezni zabeležili več kot dva tisoč primerov ošpic, največ med vsemi članicami Evropske unije. Italijanske oblasti so bile prisiljene zaostriti cepilsko zakonodajo, med drugim s prepovedjo vpisa necepljenih otrok v javne vrtce. Več