• Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Politika  Za naročnike

    »Kako se lahko zdi komurkoli, ki je moder politik, politični režim na Madžarskem dober?«

    Tanja Fajon je že skoraj 20 let v Bruslju. Najprej je bila dopisnica TV Slovenija, potem pa se je odpravila v politiko. Trikrat zapored je bila na listi Socialnih demokratov (SD) izvoljena za evropsko poslanko. O tem, da bo prevzela Socialne demokrate, se je govorilo že dlje časa. SD je namreč stranka, ki nima težav z menjavami na predsedniških mestih, od osamosvojitve do zdaj se je na mestu predsednika te stranke zamenjalo že šest predsednikov. Razlogi, zakaj se je z vrha stranke umaknil Dejan Židan, so predvsem politični. Tanja Fajon naj bi bila tista oseba, ki bi stranki prinesla nove volivce in jo morda vrnila na raven iz leta 2008, ko jo je na volitvah podprlo 30 odstotkov vseh volivcev. Danes je njena podpora trikrat manjša. Židan je Tanjo Fajon pred kamerami optimistično poimenoval »nova premierka Slovenije«. Več

  • Staš Zgonik

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Družba  Za naročnike

    »Za varnost smo očitno pripravljeni žrtvovati vse«

    Ksenija Mahkovic Hergouth je anesteziologinja z Onkološkega inštituta, ki že 25 let dela na oddelku za intenzivno terapijo. Prejšnji mesec je bilo v Sobotni prilogi Dela objavljeno njeno pismo, ki je poželo izjemno veliko odobravanja. V njem se je spraševala, ali so bili strogi zaščitni ukrepi res sorazmerni s tem, kako hudo epidemijo smo doživeli. Naslovila ga je ’Koronapsihoza’. »Skrbi me za prihodnost. Skrbi zato, ker se bolezen covid-19 začenja kazati v manj strašljivi luči, to dejstvo pa spremljajo ravno nasprotna svarila in ukrepi.« Ob tem je opozorila, da imajo zdravniki, ki so ob epidemiji dobili izjemen družbeni vpliv, na življenje malo izkrivljen pogled. »Že od mladih let je to pogled skozi bolezen, trpljenje in strah, poleg tega smo v praksi pogosto usmerjeni predvsem na cilj preživetja. /.../ odgovorni, dobronamerni, zaskrbljeni zdravniki vedno vidimo le svoje resnične ali potencialne bolnike, o družbi nasploh in njenem ustroju pa se nam skoraj ne sanja.« Ker družba je, opozarja, vse kaj več kot zgolj skrb za javno zdravje. »Brez družbene nadstavbe, ki je sedaj izjemno ogrožena, smo ljudje samo prazna (zdrava?) telesa, v najboljšem primeru raja. Nesorazmerni ukrepi pri epidemiji, ki zaradi golega fizičnega obstoja odvzamejo človeku skoraj vse, kar ustvarjajo človeški duh in medčloveški odnosi, so nasilje z dobrim namenom.« Več

  • STA

    1. 6. 2020  |  Politika

    »Oblast nove države ni kazala interesa, da bi branila obstoj slovenske skupnosti«

    Raoul Pupo je zgodovinar, ki predava na Univerzi v Trstu ter član mešane slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije, ki je pred leti pripravila poročilo o odnosih med narodoma od konca 19. stoletja do obdobja po 2. svetovni vojni. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    29. 5. 2020  |  Mladina 22  |  Družba  Za naročnike

    »Stranka na oblasti ceni domoljubje, ker so njeni vodilni ideologi nekdanji komunisti«

    Letos bo prvič podeljena Cankarjeva nagrada za »najboljše izvirno literarno delo« v slovenskem jeziku. Med štirimi nominiranci je tudi knjiga Ljudomrznež na tržnici pesnika, pisatelja, režiserja Vinka Möderndorferja, nekdanjega predsednika upravnega odbora Prešernovega sklada, znanega po ognjevitih govorih, bodicah, ki jih je na odru Cankarjevega doma namenjal vladajoči eliti. V knjigi je med drugim zapisano, da je obstoj Slovencev odvisen zgolj od obstoja slovenske umetnosti, umetnost nas določa kot narod. Več

  • Pia Nikolič

    22. 5. 2020  |  Mladina 21  |  Politika

    »Žalostno je, da smo mi tisti, ki moramo državo spominjati, kaj so pogodbene obveznosti«

    Delavska svetovalnica je društvo za zagovorništvo, varstvo, promocijo in razvoj delavskih in socialnih statusnih pravic ranljivih skupin. Kot še 14 drugih nevladnih organizacij je pred tedni prejela poziv Urada vlade za komuniciranje (Ukom), naj zaradi spremenjenih okoliščin v času epidemije podpiše aneks, s katerim bi se odpovedala že podpisanim pogodbam za izvedbo komunikacijskih projektov.  Več

  • 22. 5. 2020  |  Mladina 21  |  Politika

    Angela Merkel: »Novinarjem mora biti zmeraj dovoljen kritičen pogled na vlado in politike«

    Le nekaj dni po tem, ko je slovenski premier Janez Janša na spletni strani vlade objavil besedilo »Vojna z mediji«, s katerim napoveduje obračun s slovenskimi novinarji in mediji, je na spletni strani nemške vlade o medijih spregovorila kanclerka Angela Merkel. Opraviti ima z zelo neizprosnimi nemškimi mediji, ki jih nekateri ostro napadajo, sama pa je odgovorila na tri vprašanja o medijih in njihovem pomenu. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    22. 5. 2020  |  Mladina 21  |  Politika

    »V času epidemije, ko bi likvidnostna pomoč morala biti hitra, smo padli na izpitu«

    Ne mine dan, da se slovenska vlada ne bi pohvalila s hitro in učinkovito pomočjo slovenskemu gospodarstvu. A kot pravi Ana Stanič, je bila ta pomoč v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami počasna in celo neučinkovita. Zakaj? Ana Stanič je ena najboljših slovenskih strokovnjakinj za evropsko in mednarodno pravo. Pred kakšnimi dvajsetimi leti je v Londonu odprla odvetniško pisarno, specializirano za področja energetike, mednarodnega prava in reševanja sporov, v zadnjem obdobju pa svetuje vladam, ki morajo svoje protikoronske ukrepe priglašati evropski komisiji ali podjetjem, ki se pripravljajo na tožbe, ker naj bi bili njihovi konkurenti med koronakrizo deležni neupravičene pomoči. Tako ima svojevrsten pregled nad potezami držav EU, ki v zadnjih dveh mesecih pomagajo svojim podjetjem. Več

  • Peter Petrovčič  |  foto: Borut Krajnc

    15. 5. 2020  |  Mladina 20  |  Politika

    »Vojake že urijo za uporabo prisilnih sredstev«

    S predsednikom enega od dveh policijskih sindikatov smo se pogovarjali o razmerah, v katerih se je policija znašla pod novo vlado, v času, ki poleg tega sovpada tudi z obdobjem epidemije. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    15. 5. 2020  |  Mladina 20  |  Družba

    »V domovih za starejše obstajajo seznami odpisanih, ki ne smejo priti v bolnišnico«

    Medtem ko se vlada hvali z uspešnostjo pri preprečevanju epidemije koronavirusa in obtožuje svoje predhodnike, resnični junaki in junakinje ostajajo spregledani. To so zdravniki in zdravnice, medicinske sestre, bolničarji in negovalke, ki delujejo v javni zdravstveni mreži. Ter mali ljudje, ki so med epidemijo skrbeli, da je življenje teklo dalje – prodajalke, poštarji, smetarji, čistilke ... Največje breme pa so po dekretu odgovornih nosili zaposleni v domovih za starejše, ki so kljub kadrovski stiski in pomanjkanju opreme skrbeli in zdravili najbolj ogroženo populacijo starostnikov. Čeprav sta vlada in stroka zatrjevali, da je v bolnišnico sprejet vsakdo, ki potrebuje intenzivno nego, kar 87 odstotkov stanovalcev domov za starejše, ki so umrli za koronavirusno boleznijo, ni prišlo v bolnišnice, temveč so izdihnili v teh domovih. Kot razkriva poznavalec zdravstvenih politik, nekdanji minister za zdravje dr. Dušan Keber, so bili med epidemijo na hitro sestavljeni seznami starostnikov, ki pod nobenim pogojem ne bi smeli biti deležni bolnišničnega zdravljenja. Za te sezname ne vedo ne ti ljudje ne njihovi svojci. Več

  • Staš Zgonik  |  foto: Borut Krajnc

    15. 5. 2020  |  Mladina 20  |  Družba

    »Epidemija nas je soočila z vprašljivo organizacijo naše družbe«

    O Belgiji se v razpravah o epidemiji novega koronavirusa ne govori pogosto. Pa čeprav je neslavna rekorderka. V tej državi so potrdili že skoraj 55 tisoč primerov okužb, bolezen pa je zahtevala že skoraj devet tisoč žrtev. Po številu smrti na milijon prebivalcev je Belgijo med vsemi svetovnimi državami virus doslej najbolj prizadel. Več

  • Borut Mekina

    8. 5. 2020  |  Mladina 19  |  Politika

    Ivan Gale (INTERVJU): »Na SDS sedaj gledam drugače, je del problema«

    Na začetku aprila, 7. 4. 2020, sem prejel zgolj elektronsko pošto o tem primeru, češ da je ponudba dobavitelja popolna. Vso korespondenco sem prejel šele kasneje, ko sem direktorja Zakrajška vprašal, kaj je minister Počivalšek mislil s tem, ko je na koordinacijskem sestanku na ministrstvu 13. 3. 2020 pred vsemi rekel, da ta posel ne bi smel biti sklenjen in da gre za Zakrajškov posel. Kasneje sem poskušal ministru odgovoriti na vprašanje, zakaj je zavod podpisal pogodbo za dva milijona kirurških mask po ceni 0,90 evra brez DDV, potem ko je bilo na skupni koordinaciji podano mnenje, da razmere v državi niso več alarmantne in da se je nabave zaščitne opreme treba lotiti bolj strateško in premišljeno. Dobavitelj je ponujal maske tipa IIR, po katerih je bilo največje povpraševanje, saj te za razmeroma ugodno ceno zagotavljajo po nekaterih raziskavah visoko stopnjo zaščite. Odločitev za nakup s tega vidika verjetno ni bila sporna. Tudi gledano cenovno so maske recimo cenejše od mask enakega tipa, ki jih je dva dni kasneje, Več

  • Staš Zgonik  |  foto: Uroš Abram

    8. 5. 2020  |  Mladina 19  |  Politika

    »Raziskava je popolnoma neodvisna, vlada ni imela nobenega vpliva«

    V sredo so bili končno predstavljeni rezultati vseslovenske raziskave o razširjenosti okužb z novim koronavirusom med prebivalstvom. Izmed tri tisoč povabljenih se je z odvzemom brisa nosne sluznice in vzorca krvi strinjala slaba polovica, med njimi pa so odkrili en primer aktivne okužbe in en primer že prebolele okužbe, pri čemer so testi zaznali zgolj ostanke virusa. Pri 41 sodelujočih so v krvi odkrili protitelesa, ki nakazujejo, da so okužbo že preboleli. Iz tega je mogoče s precej veliko verjetnostjo sklepati, da se je doslej v Sloveniji okužilo od 2 do 4 odstotke ljudi. Po srednji oceni naj bi torej doslej v stik z virusom prišlo 60 tisoč prebivalcev Slovenije, kar je približno 40-krat več od števila uradno potrjenih okužb s pomočjo laboratorijskih testov. Več

  • Pia Nikolič  |  foto: Uroš Abram

    30. 4. 2020  |  Mladina 18  |  Družba

    Goran Forbici: »Bolj kot Madžarski smo podobni Srbiji«

    Goran Forbici je direktor Centra nevladnih organizacij Slovenije (CNVOS). Na področju nevladnih organizacij deluje že od leta 2002, v CNVOS je prišel pred dvanajstimi leti, njegov direktor pa je že zadnjih osem let. Po izobrazbi je filozof in zgodovinar. V preteklosti je predsedoval tudi Evropski mreži nacionalnih krovnih nevladnih organizacij. Redno sodeluje z OECD, Svetom Evrope in medvladnimi organizacijami na Zahodnem Balkanu. Na Upravni akademiji ministrstva za javno upravo predava o sodelovanju javnosti pri sprejemanju zakonodaje. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    30. 4. 2020  |  Mladina 18  |  Družba

    »Vsako življenje je dragoceno – vse družbe, ki so na to pozabile, so se soočile s katastrofo.«

    Štriindvajsetega aprila so zaposleni v domovih za ostarele po vsej Sloveniji sočasno zapustili svoje ustanove in se pokazali javnosti – izmučeni, podplačani, razočarani in jezni. Za petnajst minut so medicinske sestre, negovalke, fizioterapevti, direktorice in direktorji skupaj stali pred poslopji, v katerih odrinjeni od sveta množice starostnikov v negotovosti in tesnobi čakajo na konec epidemije. Po volji vladnih birokratov in zdravstvenih svetovalcev prepuščeni iznajdljivosti svojih skrbnikov v domovih za ostarele, ki lahko samo nemočno gledajo, kadar okužba s koranavirusom pri katerem od njihovih varovancev preide v resno fazo. Prazne postelje in ventilatorji v bolnišnicah pa ostajajo rezervirani za vse druge, za mlajše in močnejše, za tiste, ki s svojim delom in prispevki še lahko kaj dajo tej državi – in politikom, ki v času epidemije vehementno odločajo o človeških usodah, omejenih na statistiko. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    24. 4. 2020  |  Mladina 17  |  Politika

    Dr. Rajko Pirnat: »Demokracija ne deluje na podlagi hitrega odločanja. Tako delujejo diktature.«

    Rajko Pirnat je predstojnik Katedre za upravno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani. Nekoč je bil politik, od leta 1990 do 1992 je bil minister za pravosodje. Kasneje se s politiko ni več ukvarjal, jo je pa vseskozi spremljal, kot pravnik je bil včasih tudi povprašan za kakšen nasvet. A politika pravne stroke ne posluša rada, ta ji namreč vseskozi govori o pomenu samoomejevanja. Tudi tokrat je tako. Pirnat je prepričan, da so nekateri vladni ukrepi, predvsem omejitev prehajanja med občinami, neustavni, hkrati opozarja, da je čas krize dobro gnojilo za razrast tega ali onega kršenja človekovih pravic. Vladi priznava, da ji je uspelo epidemijo omejiti, je pa do njenih potez zelo kritičen. Kot da bi, kakor pravi sam, »vlada pozabila, da v Sloveniji velja ustavno načelo, da je ustavne pravice dopustno omejevati v najmanjšem potrebnem obsegu in samo v času, ko je to res nujno in potrebno«. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Borut Krajnc

    17. 4. 2020  |  Mladina 16  |  Politika

    Zdravko Počivalšek: »Pokorni mediji na dolgi rok ne koristijo nikomur«

    Lahko bi rekli, da se je Zdravko Počivalšek znašel med kladivom in nakovalom. Neposredno je nadrejen Zavodu Republike Slovenije za blagovne rezerve, ki je odgovoren za nabavo zaščitne opreme. Hkrati je predsednik liberalne stranke, ki s težavo gleda, kako Janez Janša instrumentalizira krizo za povečevanje političnega vpliva in podpira avtoritarnega Viktorja Orbána. Janšev odnos do medijev je eden od dokazov, da želi skreniti po Orbánovi poti. Počivalšek je drugačen. Včasih še preveč stvaren, ne razume prav dobro nevarnosti, ki lahko v razmerah epidemije ogrozijo demokracijo, a ne moremo mu očitati, da v demokracijo in svobodo posameznikov ne verjame. Prej nasprotno. Več

  • Staš Zgonik  |  foto: Uroš Abram

    17. 4. 2020  |  Mladina 16  |  Družba

    »Tako kot kirurg vodi kirurški poseg, bi moral epidemiolog voditi ukrepanje ob epidemiji«

    Epidemiologi so ključni člen pri spoprijemanju z grožnjo nalezljivih bolezni. Državni načrt za primer epidemije jim odreja vlogo osrednjih predlagateljev omejevalnih ukrepov in strokovne podpore pri odločanju ministrstva za zdravje. V številnih državah so epidemiologi v teh časih tudi osrednji komunikatorji z javnostjo. A ne v Sloveniji. Več

  • Staš Zgonik

    10. 4. 2020  |  Mladina 15  |  Svet

    Johan Giesecke: »Sprejemati omejitvene ukrepe je zelo lahko. Odpravljati jih pa zelo težko.«

    Na Švedskem te dni po mnenju večine strokovnjakov iz drugih držav poteka nevaren poskus. Drugače od velike večine držav Švedska navkljub širjenju novega koronavirusa v populaciji ni odredila zaprtja šol in ustavitve javnega življenja. Javni promet še deluje, restavracije so še vedno lahko odprte, vrtci in osnovne šole so polni otrok. Več

  • Staš Zgonik  |  foto: Uroš Abram

    10. 4. 2020  |  Mladina 15  |  Politika

    »Raje vidim, da se na nas jezijo zaradi domnevnega pretiravanja, kot da bi bilo obratno«

    V novo vlado je na čelo strokovnjakov, ki si prizadevajo za čim učinkovitejšo zamejitev širjenja novega koronavirusa, stopila dr. Bojana Beović. Gre za ugledno in izkušeno infektologinjo, ki si je zaupanje premiera Janše pridobila tudi z udejstvovanjem v stranki SDS. Na ministrstvu za zdravje vodi svetovalno skupino, katere člani so glavna strokovna opora pri odločitvah v zvezi z zdravstvenimi vidiki epidemije. V svojih medijskih nastopih kljub razmeroma ugodni statistiki števila okuženih ves čas poudarja, da razloga za pretirani optimizem še vedno ni. Pogovor je potekal prek videopovezave v torek zjutraj. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    10. 4. 2020  |  Mladina 15  |  Družba

    »Ne morete legitimno ocenjevati znanja, če ni bilo dovolj kakovostnega didaktičnega procesa«

    Kakšne so prednosti in slabosti šolanja na domu, kako izvesti ocenjevanje v času omejenega gibanja, kaj storiti z maturo. Dr. Damijan Štefanc je izredni profesor za didaktiko in kurikularne teorije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Več

  • Jure Trampuš

    3. 4. 2020  |  Mladina 14  |  Politika

    »Vlada z nekaterimi ukrepi strelja v temi z bazuko v smeri, za katero ni prepričana, da je prava«

    Vlada Janeza Janše je po treh tednih vladanja pripravila prvi sveženj »antikoronskih« ukrepov. Ti so povezani z gospodarskimi subvencijami, davčnimi olajšavami, pa tudi policijskimi pooblastili. Vlada pač meni, da je treba zaradi epidemije razširiti pooblastila, ki jih ima policija. Za legitimnimi cilji se skrivajo zlovešči nameni. Vlada je v izvirni različici zakona policiji podelila pooblastila, ki po nepotrebnem posegajo v osebne svoboščine. Po nekaj dneh se je nekaterim odrekla, za zdaj tako ne bo spremljala lokacije telefonov tistih, ki so v karanteni, tudi ne vstopa v stanovanje, a namen zakonskih rešitev ostaja enak – vlada želi v času koronavirusa na hitro povečati nadzor nad državljani. To počne izredno surovo, z grožnjami, brez prave javne razprave in brez potrebnih zakonskih varovalk. Ustavni pravnik dr. Zagorc opozarja, da nikakor ne smemo pozabiti na pridobitve liberalnih demokracij. Več

  • Staš Zgonik  |  foto: Uroš Abram

    3. 4. 2020  |  Mladina 14  |  Politika

    Ivan Eržen: »Po mojem mnenju najnovejši drastični ukrepi niso bili potrebni. Ne morem jih zagovarjati.«

    Primarij prof. dr. Ivan Eržen je vodenje Nacionalnega inštituta prevzel teden dni po zamenjavi vlade, po odstopu prejšnje direktorice Nine Pirnat. Bil je tudi njen predhodnik na položaju direktorja. Tokrat je sprejel zgolj funkcijo vršilca dolžnosti direktorja, za polni mandat se ne namerava potegovati. Več

  • Pia Nikolič  |  foto: Uroš Abram

    3. 4. 2020  |  Mladina 14  |  Družba

    Prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek: »Ko nam je hudo, si želimo biti skupaj«

    Izolacija je velika sprememba v našem življenju, vse spremembe pa sprožijo stresni odziv. Pri stresnem odzivu se vedno odzovemo z določenimi čustvi, med njimi so tudi tesnoba, nelagodje, nemir in tako naprej. Stres je v bistvu splošen odziv na katerokoli spremembo, negativno ali pozitivno. Trenutno imamo več negativnih stresorjev, ki se med seboj seštevajo, kot so slabe novice, sprememba življenjskega sloga in zdaj še izolacija. Več

  • Staš Zgonik  |  foto: Uroš Abram

    27. 3. 2020  |  Mladina 13  |  Družba

    »Eno je, ko razvoj dogodkov opazuješ od daleč, nekaj povsem drugega pa, ko razmere doživiš sam«

    »Jes!« je vzkliknila, ko se je sredi intervjuja oglasila na telefon in nekaj sekund poslušala sogovornika na drugi strani. »Ne potrebujem maske,« je pojasnila, ko je prekinila zvezo. Test za ugotavljanje okužbe z virusom SARS-CoV-2, za katerega je preventivno zaprosila zaradi pogostih stikov z ljudmi v teh dneh, je bil negativen. Več

  • Staš Zgonik  |  foto: Uroš Abram

    20. 3. 2020  |  Mladina 12  |  Družba

    Mateja Štirn: »Čustvena higiena je ravno tako pomembna kot higiena rok«

    Ena najhujših preizkušenj nenadne ustavitve življenja, kot ga poznamo, bo ohranjanje duševnega miru. Naenkrat se ne smemo več družiti s prijatelji, družine ne smejo več obiskovati starih staršev, otroci se ne smejo igrati z vrstniki. Vsakodnevni ritem večine ljudi je porušen. Če k temu dodamo še skrb za gospodarski položaj, na katerega bo popolno zamrtje storitvenega sektorja nedvomno močno vplivalo, dobimo idealen recept za množične duševne stiske. Več

  • Staš Zgonik  |  foto: Uroš Abram

    13. 3. 2020  |  Mladina 11  |  Družba

    Franc Strle: »Uspeh bi bil, če bi se število okuženih v maju začelo bistveno zmanjševati«

    Akademik dr. Franc Strle je eden najbolj izkušenih slovenskih infektologov. Skoraj 15 let je vodil infekcijsko kliniko. Danes je vodja Centra za klinične raziskave ljubljanskega kliničnega centra, pri odzivanju na epidemijo novega koronavirusa pa pomaga s svojim znanjem in izkušnjami. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    6. 3. 2020  |  Mladina 10  |  Družba

    »Namesto da bi pomagali mladim do zaposlitve in stanovanj, razmišljajo o regresivnih ukrepih«

    Mirjana Ule je socialna psihologinja, ki se je večino znanstve ne kariere ukvarjala z vprašanjem mladih in mladosti. Danes je upokojena profesorica ljubljanske fakultete za družbene vede, z njo in tudi drugimi visokošolskimi institucijami pa še vedno sodeluje. Ideja o ponovni uvedbi naborniškega sistema se ji zdi povsem odveč. V njej prepoznava retrogradne elemente. Slovenija, in pri tem nismo edini, že nekaj časa drsi v preteklost, pojavlja se retradicionalizacija družbe. Kakšno vlogo ima pri tem oblast? Kako se v tem svetu znajdejo mladi? In kaj (namesto ponovne uvedbe vojaške obveznosti) sploh potrebuje domovina? Več

  • Pia Nikolič  |  foto: Borut Krajnc

    6. 3. 2020  |  Mladina 10  |  Kultura

    »Direktorja frankfurtskega knjižnega sejma lahko naslednjič peljemo tudi na kebab«

    Direktorico Javne agencije za knjigo je pred nekaj tedni članica sveta te agencije z javnim pismom ministru za kulturo obtožila nezakonitega delovanja. V pismu so izstopala tri področja: podeljevanje štipendij, ki naj jih ne bi bilo; strategija agencije, ki naj bi bila sprejeta prepozno, in oddajanje pritličnih prostorov vratarnice na Metelkovi založbi Goga, ki jo vodi Mitja Ličen, eden od članov sveta agencije. Zaradi medijske afere, ki se je sprožila ob pismu, je Goga, ki se je edina prijavila na javno zbiranje ponudb, svojo kandidaturo že umaknila, četudi protikorupcijska komisija nepravilnosti ni ugotovila. Ministrstvo za kulturo je avtorici pisma, Gabrieli Babnik, na pritožbe sicer odgovorilo pritrdilno. Renata Zamida obtožbe zanika. Več

  • Staš Zgonik  |  foto: Borut Krajnc

    28. 2. 2020  |  Mladina 9  |  Družba

    Tatjana Avšič Županc: »V zvezi z virusi je treba ukrepati spoštljivo, ne pa panično«

    Novi koronavirus, poimenovan sars-coV2, je sedmi iz družine koronavirusov, ki lahko okuži ljudi. Štirje so z nami že dolgo in povzročajo običajna prehladna obolenja v zimski sezoni. Kot pravi dr. Tatjana Avšič Županc, si je okužbo z enim od teh novembra diagnosticirala tudi sama. Naslednja dva, virusa, sars in mers, sta bila odgovora za vsak svoj izbruh v letih 2003 v Aziji in 2012 na Bližnjem vzhodu. Naravni gostitelji obeh so netopirji, na človeka pa sta preskočila prek cibetovk v primeru sarsa in enogrbih kamel v primeru mersa. Več

  • Gregor Kocijančič  |  foto: Borut Krajnc

    28. 2. 2020  |  Mladina 9  |  Družba

    Dr. Lilijana Šprah: »Slovenija je dolga desetletja izjemno zanemarjala področje duševnega zdravja«

    Lilijana Šprah je diplomirana psihologinja in doktorica znanosti na področju medicinskih ved. Je predstojnica Družbenomedicinskega inštituta, raziskovalka na Znanstvenoraziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter vodja in izvajalka programa OMRA, katerega poglavitni cilj je seznaniti prebivalstvo, kaj je duševno zdravje in kako se soočiti z motnjami razpoloženja ter jih obvladati. Lilijana Šprah veliko svoje akademske in raziskovalne pozornosti namenja širjenju pismenosti o duševnem zdravju, ki jo prepoznava kot najpomembnejšo promocijsko-preventivno dejavnost pri odpravljanju stigmatizacije duševnih motenj, saj v tej vidi enega od temeljnih vzrokov, zakaj ljudje v duševnih stiskah ne poiščejo pravočasno strokovne pomoči. V njeni pisarni na ZRC SAZU smo pokramljali o skrb zbujajočem stanju zdravstva na področju duševnih motenj, o družbenem kontekstu duševnih stisk, o družbeni stigmi, ki spremlja duševne bolezni, o psihoterapevtskih zadregah, o izgorelosti, anksioznosti in seveda depresiji. Več