• Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    27. 11. 2020  |  Mladina 48  |  Politika  Za naročnike

    »Zakaj si Janša želi, da bi ga vrgli z oblasti?«

    Jože Vogrinc je na ljubljanski Filozofski fakulteti dolga leta poučeval sociologijo, predvsem sociologijo kulture in medijev, ukvarjal pa se je tudi s konceptualiziranjem humanistike in družboslovja ter z izzivom radikalnih družbenih sprememb. Ravno danes, sredi epidemije, je jasno, da moramo o teh spremembah še vedno razmišljati in jih skušati udejanjiti. Kajti demokracija, politični sistem, ki je vpeljan danes, vsem ljudem ne prinaša enakih demokratičnih učinkov. Vogrinc je zelo kritičen do Janše, a zanj je zgolj simptom in posledica tega, da živimo v družbi, ki ni več demokratična in v kateri bo treba demokracijo samo, kot ideal in kot družbene prakse, zastaviti na novo. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    27. 11. 2020  |  Mladina 48  |  Družba  Za naročnike

    »Splav je moja pravica«

    Direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač, ta je med drugim tudi pobudnik slovenske kampanje #jaztudi, je izdala knjigo o splavu. Drobno, dostopno knjižico Moja odločitev, ki naj bi ženskam ob neželeni nosečnosti olajšala odločitev, ne da bi kdo pred njihovimi vrati molil »za življenje«. Z njo smo se pogovarjali o zgodovinskem kontekstu splava, demonizaciji ženske spolnosti in moči ženskih protestnih gibanj. Več

  • Staš Zgonik  |  foto: Uroš Abram

    20. 11. 2020  |  Mladina 47  |  Družba  Za naročnike

    »Represivni pristop sproža predvsem odpor do spoštovanja ukrepov«

    Mario Fafangel je predstojnik Centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje in s tem glavni epidemiolog za nalezljive bolezni v državi. Nasledil je Majo Sočan, ki jo je odnesel pogrom nad epidemiologi ob spomladanskem valu epidemije in menjavi vlade. Fafangel je tiste vrste strokovnjak, ki bi v normalni državi vsak dan komuniciral z javnostjo, razlagal svoje dileme in pojasnjeval smiselnost posameznih ukrepov. V zadnjih mesecih smo ugotavljali, da je vladna komunikacijska strategija preveč zaznamovana z vojaško retoriko in oštevanjem neposlušnih državljanov, on pa je njeno popolno nasprotje in utelešenje tega, na kar pri komunikaciji prisegajo epidemiologi – karizme, odkritosti in sočutja. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    13. 11. 2020  |  Mladina 46  |  Politika

    »Potrebno večino, dovolj poslancev, ki bi zamenjali koalicijo, imamo«

    Jože P. Damijan je danes eden najbolj citiranih slovenskih ekonomistov, pa tudi kandidat štirih opozicijskih strank, Levice, SAB, SD in LMŠ, za mandatarja nove vlade. Štiri stranke, združene v Koaliciji ustavnega loka (KUL), imajo skupaj 39 poslanskih glasov. Za prevzem oblasti, to je za konstruktivno nezaupnico, jih torej potrebujejo še dodatnih sedem. V koaliciji zato računajo na glasove poslancev stranke DeSUS in še vsaj na tri glasove stranke SMC. Prvi poskus prevzema izvršne oblasti bi se lahko zgodil že sredi naslednjega meseca, verjetno po kongresu stranke DeSUS. Več

  • Staš Zgonik  |  foto: Marko Pigac

    6. 11. 2020  |  Mladina 45  |  Družba

    »Tradicija partizanskega zdravstva nam daje oporo, da bomo ne glede na razvoj dogodkov zmogli«

    Prof. dr. Vojko Flis drugo največjo slovensko zdravstveno ustanovo vodi tri leta. Kot strokovnjak za žilno kirurgijo svoje znanje predaja tudi študentom, prav tako pa kljub direktorskim obveznostim še vedno pomaga tudi pri delu z bolniki. V času, ko se zaradi neslutenega razmaha epidemije spoprijemajo z veliko kadrovsko stisko, je to še bolj pomembno kot sicer. Več

  • Gregor Kocijančič  |  foto: Borut Krajnc

    6. 11. 2020  |  Mladina 45  |  Kultura

    »V očeh oblasti smo nevarni, ker vzgajamo kritično mislečo javnost«

    Katerina Mirović že desetletja deluje v neodvisni in alternativni kulturi, v njej se je uveljavila in je danes pri nas ena njenih glavnih akterk. Sprva je z angažmajem na ljubljanski hard core sceni močno zaznamovala glasbeno in aktivistično dogajanje v Ljubljani, pozneje je sodelovala pri zasedbi Metelkove, kjer je že 23 let tudi štab njenega kuratorskega, uredniškega in producentskega delovanja: je urednica pri Strip Coru, ki deluje v okviru Foruma Ljubljana, izdajatelju naše edine stripovske revije Stripburger, in vsako leto pripravlja mednarodno uveljavljen festival Svetlobna gverila, ki se osredotoča na umetniške svetlobne projekte v javnem prostoru. Pred nedavnim je skupaj z drugimi predstavniki nevladnih organizacij, ki delujejo na Metelkovi 6, prejela dopis ministrstva za kulturo, ki jim veleva, naj se iz stavbe, v kateri delujejo že dobrih 20 let, izselijo do konca januarja prihodnje leto. S Katerino Mirović smo v njeni pisarni kramljali o zagati, v kateri se je te dni po krivici znašel nevladni sektor, ki domuje na Metelkovi, o zgodovini razvpite stavbe na Metelkovi 6 in njeni tesni povezanosti z dediščino civilnodružbenih gibanj, o odnosu med nevladno in institucionalno kulturno sceno, o različnih vprašljivih dejanjih ministrstva za kulturo in še o marsičem. Več

  • Staš Zgonik  |  foto: Uroš Abram

    30. 10. 2020  |  Mladina 44  |  Družba

    »Če je cilj konservativcev, da se ženske vrnejo za štedilnik, jim pandemija pri tem zelo pomaga«

    Pred nami je več mesecev omejitev življenja, kakršnim smo bili priča že spomladi in za katere smo poleti pretirano optimistično sklepali, da so za nami. Vsi problemi, na katere smo opozarjali po spomladanski ustavitvi življenja, se bodo še stopnjevali – od zaostrovanja revščine do socialne izključenosti in nasilja v družini. Več

  • Erik Valenčič

    30. 10. 2020  |  Mladina 44  |  Politika

    »Živimo v dobi novih avtokratov«

    Richard Falk je eden od vodilnih svetovnih poznavalcev mednarodnega prava in mednarodnih odnosov. Diplomiral je na Univerzi Yale, doktoriral na Harvardovi univerzi in nato štiri desetletja poučeval na Univerzi Princeton. Njegovo akademsko kariero so že na samem začetku zaznamovali boj za pravice ameriških črncev, vietnamska vojna in drugi ameriški vojaški posegi po svetu, zaradi katerih je postal odločen in spoštovan zagovornik človekovih pravic in miru. Je avtor številnih knjig o geopolitiki z vidika mednarodnega prava. Več

  • Staš Zgonik  |  foto: Uroš Abram

    23. 10. 2020  |  Mladina 43  |  Družba

    »Zaradi velikega števila obolelih bomo hitreje dobili rezultate preizkušanja cepiv«

    Vse bliže smo prvim cepivom proti virusu SARS-CoV2. Prva naj bi bila odobrena še pred novim letom. Svetovna zdravstvena organizacija je sicer ta teden napovedala, da se bo množično cepljenje realno lahko začelo sredi prihodnjega leta. Več

  • Staš Zgonik  |  foto: Robert Balen, Večer

    16. 10. 2020  |  Mladina 42  |  Družba

    »Čas je za hude alarme. Smo blizu neobvladljivosti.«

    Dr. Ihan je vodja laboratorija za celično imunologijo in predstojnik katedre za mikrobiologijo in imunologijo na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani in torej velik strokovnjak za virusna obolenja. Prejšnji teden objavljena javnomnenjska raziskava družbe Valicon ga je uvrstila v vrh najbolj zaupanja vrednih avtoritet pri komuniciranju v zvezi z epidemijo. Zaradi svojega »postranskega« literarnega talenta, ki se kaže v zavidanja vrednem opusu proze in poezije, pa je tudi izjemno hvaležen sogovornik in dober razlagalec epidemičnega zapletanja in ukrepanja. Rast krivulje okuženih v zadnjih štirinajstih dneh ga je osupnila. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    9. 10. 2020  |  Mladina 41  |  Ekonomija

    »Politik je upravičeno postal v očeh ljudi nekdo, ki je nesposoben in misli le na svoj žep«

    Dušan Mramor je ekonomist, ki ga stranke pokličejo na pomoč, ko je najhuje. Dvakrat je bil finančni minister: v vladi Toneta Ropa, ko je Slovenijo pripravljal na vstop v EU, in po finančni krizi v vladi Mira Cerarja. V obeh obdobjih je ob odhodu zapustil urejene javne finance. Mramor se sedaj vrača. Ne sicer neposredno v politiko, ampak kot reformator. Njegov zadnji projekt, ki ga je predstavil konec septembra na kongresu Združenja Manager, je akcijski načrt za višjo rast produktivnosti. Sliši se kot floskula, a so v njegovi skupini sodelovali najuglednejši slovenski ekonomisti. Ki pa so na koncu prišli tudi do politoloških ali socioloških sklepov. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    2. 10. 2020  |  Mladina 40  |  Družba

    »Privatizacija nikakor ni rešitev. Daleč od tega.«

    Doc. dr. Antonija Poplas Susič je med najbolj cenjenimi zdravnicami ne zgolj v Sloveniji, temveč tudi v tujini; pred šestimi leti jo je Evropsko združenje zdravnikov družinske medicine imenovalo za evropsko zdravnico leta. Predava študentom na fakultetah v Ljubljani in na Jesenicah, je avtorica sistema referenčnih ambulant, ki imajo ključno vlogo pri preprečevanju kroničnih bolezni. Predvsem pa ima neposreden uvid v delovanje javnih zdravstvenih zavodov in tudi koncesionarjev; polnih 27 let je delovala kot družinska zdravnica v Zdravstvenem domu Ljubljana, danes je namestnica direktorja, zadnja tri leta ob tem deluje tudi kot koncesionarka v svoji ambulanti. V pogovoru za Mladino je predstavila svoje poglede na težnje po privatizaciji slovenskega zdravstva, pa na kontroverzni, 42 milijonov evrov vredni razpis ministra Gantarja za skrajševanje čakalnih dob in na pozive po izločitvi zdravnikov iz plačnega sistema za javni sektor. Več

  • Staš Zgonik  |  foto: Uroš Abram

    25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Družba

    Kavč epidemija

    Ko se je maja po dveh mesecih končala zaustavitev javnega življenja zaradi epidemije in so se spet odprle tudi šole, so na nekaj več kot sto šolah še pred začetkom poletnih počitnic izvedli testiranje telesnih sposobnosti otrok za tako imenovani športnovzgojni karton v okviru programa SLOfit. Rezultati, ki so jih predstavili v teh dneh, so po besedah vodje programa SLOfit dr. Gregorja Starca s Fakultete za šport alarmantni. Ustavitev vseh šolskih in obšolskih športnih dejavnosti je povzročila drastičen upad gibalnih sposobnosti otrok. Več

  • Staš Zgonik  |  foto: Uroš Abram

    25. 9. 2020  |  Mladina 39  |  Družba

    »To epidemijo in vse, ki bodo prišle za njo, smo si nakopali sami« 

    Prvi val epidemije sta zaznamovala obračun z neposlušno stroko in medčloveška solidarnost, ob vnovičnem povečevanju števila okuženih pa so se v ospredje prerinile druge stvari. Stroka je vsaj na videz poenotena, toda ljudje so zaradi vmešavanja politike in utrujenosti od neprestane koronske pripravljenosti vse bolj skeptični do njenih priporočil, po družabnih omrežjih cvetijo alternativne razlage. Poudarjanje solidarnosti je zamenjalo sklicevanje na osebno svobodo. Več

  • Peter Petrovčič  |  foto: Uroš Abram

    18. 9. 2020  |  Mladina 38  |  Politika

    SDS ima v vojski prevladujoč vpliv

    Trenutna vlada pravi, da ji je mar za vojsko, da jo razume in da bo uredila njene težave. Za oborožitev je namenila 780 milijonov evrov, spreminja zakon o obrambi in pravi, da bo poskrbela za navadne vojake, ki morajo po 45. letu starosti zapustiti vojsko. O tem, pa tudi o vplivu politike v vojski in o sodelovanju vojske na meji smo se pogovarjali z vojaškim sindikalistom Boštjanom Korelcem. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    18. 9. 2020  |  Mladina 38  |  Družba

    »Ravno tisti, ki poskušajo v tradicionalnih medijih delovati neodvisno, so razglašeni za lažnivce«

    Vlasta Jalušič je doktorirala iz politične teorije na Dunaju, dela kot raziskovalka na Mirovnem inštitutu, je tudi izredna profesorica na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Ukvarja se z vprašanji politične teorije, državljanstva, feminizma, neenakosti, rasizma, nasilja, je ena izmed največjih poznavalk del Hanne Arendt v Sloveniji. Zdaj se s skupino raziskovalcev ukvarja s projektom »Prelom v tradiciji: Hannah Arendt in spremembe politične pojmovnosti« in pripravlja knjigo o zatonu enakosti. Več

  • Staš Zgonik

    18. 9. 2020  |  Mladina 38  |  Družba

    »Smrtnost je v primerjavi z marcem drastično upadla«

    Dr. Matteo Bassetti je predstojnik Infekcijske klinike bolnišnice San Martino v Genovi in profesor na tamkajšnji medicinski fakulteti. V začetku junija je dvignil precej prahu z izjavo o slabljenju novega koronavirusa. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Borut Krajnc

    11. 9. 2020  |  Mladina 37  |  Družba

    »Če gre za naše, nacionalne heroje, potem nobena resnica ne zamaje njihovega statusa«

    Dr. Tanjo Petrović, predstojnico Inštituta za kulturne in spominske študije, zanima področje spomina in identitet, raziskuje, kakšna je dediščina jugoslovanskega socializma, kako odmeva v današnjem času. Pred dnevi je nastopila na okrogli mizi festivala Grounded in med drugim zagovarjala drzno tezo, da je razumevanje sprave, kot jo poznamo v Sloveniji (in naša država pri tem ni edina), v marsičem problematično. Zahteva po spravi je namreč hegemonistična, zahteva enovit pogled na preteklost, hkrati pa naj bi bila prvi pogoj za prehod iz zločinskega sistema v boljšo družbo, vendar ta prehod zahteva opuščanje vsake možnosti za politične in družbene alternative. Več

  • Jure Trampuš

    4. 9. 2020  |  Mladina 36  |  Družba

    Anonymous za Mladino: »Aktivnosti bomo še stopnjevali«

    Po objavi prvega videosporočila smo zaznali dvome nekaterih o resničnosti naše objave. Ljudje so potrebovali dokaz, da je njihovo upanje upravičeno. In so ga dobili. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Uroš Abram

    4. 9. 2020  |  Mladina 36  |  Družba

    »Vsi so že utrujeni. Predvsem od žaljivega odnosa oblastnikov.«

    Prebivalstvo se stara, država pa že dolga leta ne naredi praktično nič, da bi vsem državljanom in državljankam zagotovila, da bodo varno in udobno preživeli zadnje življenjsko obdobje. Domov za starejše je premalo, gneča v sobah je vse večja, raven oskrbe ostaja dostojna zgolj po zaslugi zaposlenih, ki z nadčloveškimi napori skrbijo za stanovalce in stanovalke. Hišica iz kart se je že nevarno zamajala, ko je Slovenijo udaril prvi val koronavirusne bolezni in domove za starejše spremenil v najhujša žarišča krize. Sedaj prihaja jesen, ministrstvo za zdravje pa skuša popraviti zamujeno z reformo sistema dolgotrajne oskrbe. Toda pravnik Jaka Bizjak, nekdanji direktor zasebnega doma za starejše v Ribnici, ki že skoraj desetletje dela na področju socialnega varstva, meni, da bo predstavljena reforma le stežka zaživela v praksi – če pa že bo, bodo njeni učinki kvečjemu še poglobili krizo javne mreže domov za starejše. Kot nekdanji sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije je Bizjak iz prve roke spremljal ignoranco politike do starostnikov in njihovih potreb. Več

  • Pia Nikolić  |  foto: Borut Krajnc

    4. 9. 2020  |  Mladina 36  |  Kultura

    »V revščino je čez noč pahnjenih več tisoč ljudi«

    Tjaša Pureber je samozaposlena v kulturi, producentka uprizoritvenih umetnosti. Sodeluje s številnimi, predvsem nevladnimi producenti v kulturi. Več let je delovala v okviru Društva Asociacija, društva nevladnih organizacij in samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in umetnosti, ter se ukvarjala z zagovorništvom in bila nekaj časa strokovna vodja mreže. Po izobrazbi je politologinja, po prepričanju aktivistka. Predvsem pa dobra poznavalka domače kulturne politike. Pogovor je tekel zlasti o tistih, ki so jih posledice pandemije in virusne vlade že dohitele. Več

  • Pia Nikolič

    28. 8. 2020  |  Mladina 35  |  Politika

    »Sodu je dno izbil tvit člana SDS o tem, da sem čefurka, neslovenka, lažnivka in nakaza«

    »Čistokrvna socialistična balkanska čefurka, ki uničuje našo domovino,« je le primer sovražnega komentarja, s kakršnimi od izvolitve obkladajo evropsko poslanko Ireno Jovevo. Odkar sta jo bošnjaški televiziji N1 in Face TV povprašali za mnenje o tvitu Janeza Janše o Srebrenici, se njihovo število samo še povečuje. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    28. 8. 2020  |  Mladina 35  |  Družba

    »O šolah šolniki vemo več kot epidemiologi, pa si nekateri tega ne dajo dopovedati«

    Gregor Pečan je predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev in je tudi ravnatelj Osnovne šole Janka Modra v Dolu pri Ljubljani. Kot pravi sam, je nemogoče do potankosti izpolnjevati navodila, po katerih bi morali v času covid-19 organizirati pouk. Več

  • Erik Valenčič  |  foto: Borut Krajnc

    28. 8. 2020  |  Mladina 35  |  Družba

    »Imate svobodo, naredimo kaj! Kaj sploh čakate? Samo ljudje lahko zagotovimo spremembe na bolje. Mi v Iranu vidimo vašo svobodo, mi, ki smo bili mučeni, zaprti in pobiti, ampak se vsemu trpljenju navkljub nismo nikoli vdali. Nikoli. Tudi vi se ne smete.«

    Večkrat je bila aretirana in štirikrat je prestajala zaporno kazen. V Iranu to pomeni biti izpostavljen psihičnemu in fizičnemu mučenju. Nazadnje je bila septembra 2010 obsojena na 74 udarcev z bičem in šestletno zaporno kazen, ki je bila po pritožbi zmanjšana na štiriletno. V zloglasnem teheranskem zaporu Evin je potem preživela eno leto in bila leta 2013 izpuščena. Njeni zločini? Precej hudi: vodenje vojne proti bogu, širjenje propagande proti ureditvi in konspirativno načrtovanje zločinskega napada na nacionalno varnost. V bistvu je imela srečo, da je niso usmrtili. K temu so bržkone pripomogla mednarodna prizadevanja in podpora, ki so ji jo izrekle številne novinarske, pisateljske in človekoljubne organizacije, med njimi Novinarji brez meja, PEN International, Amnesty International, Human Rights Watch, American Islamic Congress in druge. Več

  • Pia Nikolič  |  foto: Uroš Abram

    21. 8. 2020  |  Mladina 34  |  Politika

    »Janez Janša se ne sme navaditi na to, da se vsak teden protestira. Mislim, da protesti ne bodo zvodeneli, ampak se bodo kvečjemu radikalizirali.«

    Sindikalistka Tea Jarc, ki se je rodila leta 1987, je že od otroštva aktivistka in članica nevladnih organizacij. Začela je pri tabornikih in nadaljevala pri Mladinskem svetu, temu je tudi predsedovala. Je vztrajna zagovornica pravic mladih in se zavzema za ustvarjanje boljših možnosti za njihovo prihodnost, samostojnost in vključevanje v družbenopolitične procese. Je predsednica Odbora za mlade Evropske konfederacije sindikatov in prav posebnega sindikata Mladi plus, ki zagovarja pravice študentov, dijakov, mladih brezposelnih, samozaposlenih, »avtorcev« in »podjemcev«. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Marko Pigac

    14. 8. 2020  |  Mladina 33  |  Družba

    »Če se novinarji ne bomo uprli sedaj, se ne bomo nikoli«

    V tem trenutku bi v vsej državi težko našli bolj nehvaležen položaj od vloge predsednice Društva novinarjev Slovenije (DNS), ki jo opravlja novinarka Večera Petra Lesjak Tušek. Po zgledu Madžarske in Poljske skrajna desnica na oblasti izvaja medijsko »reformo«, katere cilja sta demontaža nacionalne radiotelevizije in vzpostavitev dominacije propagandnega aparata stranke SDS. Koronska kriza in bližajoča se recesija dodatno poglabljata krizo medijev, ki neuspešno iščejo odgovore na izzive spleta in družbenih omrežij. Že tako podplačani in demoralizirani novinarji in novinarke so tarče virtualnih likvidacij, ki jih izvajajo vojske spletnih trolov; napetosti postajajo nevzdržne, sovražni govor že kliče po krvi. Opravljanje novinarskega poslanstva postaja vse težje, javnost pa vedno bolj ranljiva za nepreverjene informacije in lažne novice. Edino upanje za obrambo demokracije sta vzpostavitev naravnega zavezništva med novinarji in državljani ter odločna akcija za zaščito neodvisnega in kritičnega novinarstva, poudarja Lesjak Tuškova. Ki je na lastni koži občutila maščevalnost politično motiviranih skrajnežev. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    7. 8. 2020  |  Mladina 32  |  Družba

    »Šele ko sem prišel v Slovenijo, sem postal Srb«

    Goran Injac je Srb, ki ne govori slovensko, za povrhu pa je še umetniški vodja Slovenskega mladinskega gledališča, ki kritizira Slovenijo. Ali še drugače: Goran Injac je pravi človek na pravem mestu. S svojim delom je nekakšen lakmusov papir družbenih sprememb v naši državi in širši regiji: v Sloveniji, kjer so mu lani v Delu očitali preveč »radikalen politični angažma«, na Češkem, kjer je leto prej predstavo SMG prekinila skupina skrajnih desničarjev, ali na Poljskem, od koder se je umaknil. Umetniško vodstvo SMG je prevzel leta 2015. V Slovenijo je prišel iz gledališča Narodowy Stary Teatr v Krakovu na Poljskem, kjer je delal 15 let. Pogovor z njim smo zato začeli prav s Poljsko. Nedavno je namreč tamkajšnji pravosodni minister napovedal umik države iz istanbulske konvencije – mednarodne pogodbe o boju proti družinskemu nasilju. Več

  • Pia Nikolič  |  foto: Uroš Abram

    7. 8. 2020  |  Mladina 32  |  Družba

    »Vemo, kakšna družba si želimo biti?«

    Mag. Ajda Pistotnik, politologinja, se ukvarja z družbenim vidikom financ in ekonomijo dolga. Že odkar je bivala v Københavnu, jo zanimajo vprašanja, ki onemogočajo ali pa pospešujejo družbeno blaginjo – ideje, prakse in strategije platforme Odrasti. Odrast je sicer gibanje, ki opominja, da je neskončna rast na končnem planetu nemogoča in da je treba morebitni odgovor iskati onkraj kapitalizma. Beseda »décroissance« (od-rast) se je v francoščini prvič pojavila že leta 1973 pri Andréju Gorzu, enem od začetnikov politične ekologije. Tako se je tudi začel razvoj tega diskurza. Koncept se je iz Francije razširil v Španijo, Italijo, Švico, pred izbruhom korone pa je postajal vse bolj javno prepoznaven. Koronavirus je seveda svet obrnil na glavo. Več

  • Vesna Teržan  |  foto: Bprut Krajnc

    31. 7. 2020  |  Mladina 31  |  Družba

    »Karantanci se niso imeli za Slovence in njihova zgodovina ne more biti del zgodovine Slovencev«

    Peter Štih je doktor zgodovinskih znanosti in redni profesor za srednjeveško zgodovino in pomožne zgodovinske vede na Oddelku za zgodovino na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, letos pa je postal predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti – SAZU. Njen član je od leta 2007, od leta 2017 do 2020 je bil podpredsednik za humanistične, družboslovne in umetnostne vede. Je član več znanstvenih institucij v Avstriji, Italiji in Nemčiji. Njegova raziskovalna področja so zanimiva, ukvarja se z etnogenezo Slovencev, z državnimi tvorbami zgodnjega srednjega veka v Vzhodnih Alpah, z zgodovino plemstva itd., pa tudi s kritiko slovenskega zgodovinopisja. Velja za zgodovinarja, ki je postavil nova konceptualna izhodišča, s katerimi je v slovensko medievalistiko prinesel bistveni preobrat. Z drugačnim dojemanjem starejših zgodovinskih obdobij, sodobnejšim razmislekom o zgodovinskih stereotipih in mitih ter natančnim pretresom zgodovinskih dognanj in dejstev pa se uvršča med prepoznavne in pomembne evropske zgodovinarje. Več

  • Staš Zgonik  |  foto: Borut Krajnc

    24. 7. 2020  |  Mladina 30  |  Družba

    »Nevladne organizacije so tiste, ki se lahko postavijo proti močnim ekonomskim interesom«

    Ustavno sodišče je na začetku meseca sprejelo pobudo treh nevladnih organizacij za presojo ustavnosti sprememb zakonodaje, ki zaostrujejo pogoje za sodelovanje nevladnih organizacij v postopkih pridobivanja gradbenih dovoljenj za objekte s pomembnimi vplivi na okolje. Hkrati je sodišče do končne odločitve zadržalo izvajanje spornih členov. Gre za določila, ki so bila na predlog okoljskega ministrstva sprejeta po hitrem postopku z drugim svežnjem protikoronske zakonodaje, njihov namen pa naj bi bil pospešiti izvajanje državnih infrastrukturnih projektov. Več