• Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    18. 10. 2019  |  Mladina 42  |  Politika  Za naročnike

    Rajko Kozmelj, direktor Sove: Če bomo delo dobro opravljali, bomo nevarni za del politike

    Rajko Kozmelj je večji del svoje kariere preživel kot strokovnjak za pregon organiziranega kriminala, služboval je v številnih mednarodnih organizacijah, dokler ni bil lani imenovan za direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova). Ta se je sedaj znašla v središču nove politične afere. Opozicija predsedniku vlade očita, da je v Sovi priskrbel službo svoji znanki, Kozmelj pa v pričujočem intervjuju za obveščevalca precej neposredno opisuje svoj pogled na ozadje. Ta pa je, če povzamemo, da je Sova trn v peti stranki SDS zaradi njenih povezav s skrajno desnimi in v tujini prepovedanimi političnimi skupinami. Ključno vprašanje naj bi tako bilo: Ali je Sovi treba dati dodatna pooblastila? Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Borut Krajnc

    18. 10. 2019  |  Mladina 42  |  Kultura  Za naročnike

    Muzeji in galerije so odvisni od umetnikov

    Letošnji, 9. trienale sodobne umetnosti U3 je češki kustos Vít Havránek (1971) zasnoval na domišljenem konceptu o živi in mrtvi umetnosti, s svojo postavitvijo in izbiro razstavljenih del pa si prizadeva, da bi na širši javnosti dostopen in zanimiv način predstavil sodobno umetnost in njene dileme. Tak pristop je za Havráneka, umetnostnega zgodovinarja iz Prage in od leta 2002 direktorja organizacije za sodobno umetnost tranzit.cz, morda značilen, saj v svet umetnosti ni vstopil le z branjem študij, temveč s pogovori z umetniki o njihovem delu; tako je zasnoval svoj doktorat o vzhodnoevropskih avantgardnih gibanjih iz šestdesetih let. Havránek je pred nekaj leti kot kustos sodeloval pri Manifesti, eni izmed treh najpomembnejših evropskih razstav sodobne umetnosti, še posebej pa ga je veselilo snovanje razstave o vzhodnoazijski umetnosti, ki jo je predlani pripravil v Džakarti. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    11. 10. 2019  |  Mladina 41  |  Politika  Za naročnike

    Matej Tašner Vatovec, Levica: Vlada je hitro začela iskati podporo na desnici

    Marjan Šarec, ki že leto dni vodi manjšinsko vlado, se je znašel pred prvo resno politično preizkušnjo. Pravzaprav premislekom – stranka Levica, ki je v partnerskem sporazumu z vlado, mu je zaradi različnih razlogov začela umikati podporo. Zdaj ima pred seboj dve možnosti, ali se s partnersko stranko skuša dogovoriti o drugačni vsebini politik, ki jih podpira vlada, ali pa se odloči za obrat, za drugo pot, za smer, ki bo pomenila odmik od levosredinske usmeritve. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    11. 10. 2019  |  Mladina 41  |  Politika  Za naročnike

    Janez Kocijančič, nekdanji direktor Adrie: Ne drži, da je tujec vedno boljši lastnik od domačega

    Janez Kocijančič (1941) je v poosamosvojitvenem obdobju v javnosti znan predvsem kot športni funkcionar, kot dolgoletni predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije in še prej, v sedemdesetih, v času največjih uspehov slovenskih smučarjev, kot predsednik Smučarske zveze Slovenije. Pred tem pa je svojo gospodarsko kariero posvetil Adrii Airways, ki jo je vodil 11 let, od leta 1982 do 1993. Vrhunec politične kariere je dosegel že leta 1973, ko je bil minister v vladi Staneta Kavčiča. V poosamosvojitvenem obdobju je vodil Združeno listo socialnih demokratov (ZLSD), do leta 1997, ko ga je na položaju nadomestil Borut Pahor. Danes je svetovalec v pokoju, na vrhu ene od stolpnic TR3 v Ljubljani. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    11. 10. 2019  |  Mladina 41  |  Kultura  Za naročnike

    Gregor Božič, filmski režiser: Ni mogoče zanikati, da je na italijanski strani fašizem še prisoten

    Letos je leto Gregorja Božiča. Film Zgodbe iz kostanjevih gozdov, ki ga je soustvaril s scenaristko in producentko Marino Gumzi, je bil v sekciji prvencev premierno predvajan na uglednem filmskem festivalu v Torontu. Mednarodni kritiki so ga označili za »izjemno poetično delo«, 35-letnega režiserja iz Nove Gorice pa poimenovali »up slovenske kinematografije« in »ustvarjalca, na katerega je treba biti v prihodnje pozoren«. Zgodbe so septembra slavile tudi na Festivalu slovenskega filma v Portorožu. Prejele so 21 vesen, bile so tudi najboljši film po izbiri občinstva. Poleg tega je Božič kot direktor fotografije sodeloval pri filmu Matjaža Ivanišina Oroslan, ki je julija doživel premiero na slovitem festivalu v Locarnu v Švici. Več

  • Peter Petrovčič  |  foto: Borut Krajnc

    4. 10. 2019  |  Mladina 40  |  Politika

    Pozapremo delavce, ne kapitala

    Kakšen je pogled na migracije in z njimi povezano tihotapstvo skozi oči največje ovire na poti v zahodno Evropo – varnostnih organov v državah na balkanski begunski poti. Recimo skozi oči slovenske policije. O tem smo spregovorili s Tomažem Peršoljo, vodjo sektorja za organizirano kriminaliteto. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    4. 10. 2019  |  Mladina 40  |  Politika

    Brane Golubović: Slovenija bo dosegla napredek pri razvoju šele, ko bosta vlado vodili dve stranki

    Brane Golubović (1969) je predsednik poslanske skupine LMŠ ter koordinator koalicijskih strank in Levice v parlamentu. V preteklosti je bil član več liberalnih strank. Kariero je začel v LDS, katere član je bil več kot 20 let in kjer je, kot pravi, predstavljal njihovo »levo krilo«, ki se je med drugim zavzemalo tudi za demilitarizacijo Slovenije. Leta 2011 je prestopil k Pozitivni Sloveniji in bil prvič izvoljen za poslanca, nato pa je, po razpadu stranke, neuspešno kandidiral za Zavezništvo Alenke Bratušek. Ker ni bil izvoljen, pravi, se je iz politike umaknil in se zaposlil v domači občini Kamnik, kjer pa ni ostal dolgo uradnik, saj je kmalu spoznal župana Marjana Šarca. Kot član najožje skupine svetovalcev mu je nato pomagal pri predsedniških in državnozborskih volitvah in se tako vrnil na politično prizorišče. Več

  • Vasja Jager  |  foto: Marko Pigac

    27. 9. 2019  |  Mladina 39  |  Družba

    Mateja Ratej, zgodovinarka: Od politikov moramo zahtevati, da v javni prostor vrnejo politični govor

    Je vodja Raziskovalne postaje Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti (ZRC SAZU) Maribor in tudi namestnica predstojnika Inštituta za kulturno zgodovino ZRC SAZU. Zgodovina, ki jo proučuje, je sestavljena iz zgodb malih ljudi v velikih pretresih; mnoge od njih je popisala v svojih knjigah. Dolge ure preživi v arhivih in prebira kazenske spise, časopisne članke, oporoke; prek pozabljenih usod tistih, ki jim je bilo namenjeno, da so bili drobir v kolesju zgodovine, sestavlja ozadja in opazuje vzorce. Posebej jo zanima obdobje med obema svetovnima vojnama, Gramscijev »čas pošasti«, ko so po Sloveniji grmeli demagogi, meje so popuščale, ideološko in ekonomsko razdvojen narod pa je iskal grešne kozle. Vsaka podobnost z današnjim časom je vse prej kot naključna, še manj pa nedolžna. Več

  • Lennart Schirmer, direktor Tinderja Evropa: Tinder je navdihnila generacija Z

    Tinder so ustanovili leta 2012 v Los Angelesu in danes si je mogoče aplikacijo za iskanje partnerja prenesti v 190 državah. Zmenkarsko spletišče je sicer v lasti ameriškega koncerna Match Group, katerega delnice kotirajo na borzi. Koncern ne želi izdati, koliko ljudi išče zmenek z njegovim namenskim programom, plačnikov za dodatne funkcije pa je po vsem svetu 5,2 milijona. Schirmer je najprej prevzel vodenje nemške podružnice, od začetka letošnjega leta pa je direktor za Evropo. Več

  • Staš Zgonik  |  foto: Borut Krajnc

    27. 9. 2019  |  Mladina 39  |  Družba

    David L. Katz, profesor prev. medicine: Veganska prehrana je precej bolj zdrava, kot meni večina 

    Dr. David L. Katz je strokovnjak za preventivno medicino in vodja Centra za preventivne raziskave, ustanovljenega pri javnozdravstveni fakulteti znamenite Univerze Yale. Je avtor številnih knjig in člankov o prehrani, njegovo osrednje sporočilo pa je, da neskončne razprave o podrobnostih optimalnih načinov prehranjevanja in nenasitna popkulturna fascinacija z grešnimi kozli in čudežnimi rešitvami odvračajo pozornost od dobro znanih temeljev zdravega prehranjevanja. V Ljubljano je prišel predavat na mednarodno nevroznanstveno konferenco, ki jo je pripravilo slovensko društvo za nevroznanost Sinapsa. Več