• Jure Trampuš  |  foto: Luka Dakskobler

    19. 5. 2023  |  Mladina 20  |  Politika

    Milan Kučan / »Narod, ki odstranjuje spomenike, te pričevalce svoje preteklosti, ni samozavesten narod«

    Milan Kučan je 5. maja na Vrhniki v govoru ob obletnici osvoboditve navrgel tudi idejo, da bi bilo prav, da država postavi spomenik osamosvojitvi. Najbolje na Trgu republike, kjer je leta 1991 potekala osamosvojitvena slovesnost in kjer je bila prvič dvignjena slovenska zastava. Kučanov predlog je naletel na politično nerazumevanje, ena stran je govorila o tem – Kučan je namreč v govoru omenil tudi Spomenik revolucije, ki je simbol nekega drugega časa –, da želi nekdanji predsednik izbrisati preteklost, na drugi strani pa so se trkali po prsih in izjavljali, da so oni že zdavnaj razmišljali o tovrstnem spomeniku. A idejo Milana Kučana je treba razumeti s političnega vidika, osamosvojitelji, kot si pravijo, si že desetletja prisvajajo zasluge za nastanek samostojne Slovenije, pa četudi je bila ta posledica dolgega zgodovinskega obdobja in množice dogodkov in ljudi, ki so nastopali v njem. Slovenije nista v desetih dneh osamosvojila Janez Janša in Igor Bavčar skupaj z nekaj prijatelji iz koalicije Demos, Slovenijo so osamosvojili njeni državljani in državljanke, ljudje, ne pa politiki, ki si še vedno prisvajajo, kot radi pravijo, »osamosvojitveni kapital«.

  • Jure Trampuš  |  foto: Luka Dakskobler

    26. 5. 2023  |  Mladina 21  |  Politika

    Luka Mesec / »Zavračam tezo, da si lahko progresiven, le če si glasen«

    Lani je stranka Levica prvič stopila v vlado, na koalicijskih usklajevanjih si je izpogajala tri ministrska mesta. Luka Mesec je postal minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, gre za pomembno ministrstvo, ki pokriva vprašanja, povezana s temeljnimi premisami strankinega programa, torej vprašanja socialne pravičnosti. Leto dni po prevzemu oblasti Luka Mesec priznava, da so bili v vladi neizkušeni, da so spodbudili prevelika pričakovanja, a da se kljub temu v vladi on in celotna Levica počutita dobro. Vlado resno delo še čaka, na primer pri vprašanju, kako izboljšati slovenski davčni sistem, da bo davčno pravičnejši. Mesec trdi, pričakovano, da je vlada Roberta Goloba progresivna vlada in da ji progresivnost, naprednost, daje ravno stranka Levica. Levica bo imela 3. junija v Celju kongres, izvolili bodo nov svet stranke. Njegova sestava naj bi pokazala, kakšno podporo ima v stranki Luka Mesec. Zaradi sodelovanja z »liberalno« vlado je med nekaterimi člani stranke nekaj nezadovoljstva.

  • Monika Weiss  |  foto: Luka Dakskobler

    15. 3. 2024  |  Mladina 11  |  Svet  Za naročnike

    Thomas Waitz / »Večina kmetijskega sektorja v Evropski uniji še vedno uničuje podnebje«

    Thomas Waitz (1973) je avstrijski ekološki kmet, čebelar in gozdar, politik avstrijskih Zelenih in od novembra 2017 evropski poslanec. V trenutno 705-članskem evropskem parlamentu je eden od 71 poslank in poslancev skupine Zeleni/ Evropska svobodna zveza. Že drugi mandat je tudi sopredsedujoči Evropske zelene stranke (EGP); to od junija 2022 vodi s članico francoskega senata Mélanie Vogel.

  • Luka Volk  |  foto: Luka Dakskobler

    8. 3. 2024  |  Mladina 10  |  Svet  Za naročnike

    »Cerkev je med mladimi prešla v polje popolne irelevantnosti. Za cerkev ni hujšega, kot če je ne jemljejo resno.«

    Marta Lempart je soustanoviteljica in vodja Vsepoljske ženske stavke, gibanja za pravice žensk na Poljskem, ki je nastalo leta 2016, ko je na oblast prišla konservativna stranka Zakon in pravičnost (PiS) in poskušala dodatno zaostriti že tako eno najstrožjih zakonodaj na področju splava. Zadnjih osem let je vodila največje proteste v državi, na katerih so si prizadevali legalizirati splav in obenem opozarjali na razpad pravne države, na podrejanje sodstva in državnih medijev pod taktirko nekdanje vlade. Po oktobrskih volitvah je stranka PiS namreč izgubila oblast, nasledila jo je nova vlada, ki jo zdaj vodi nekdanji poljski premier in predsednik evropskega sveta Donald Tusk. Ta se je na volitve odpravil z obljubo, da bo povrnil zaupanje v državo in popravil krivice, ki jih je storila prejšnja vlada, pa tudi, da bo legaliziral splav v državi, v kateri je v večini primerov prepovedan že vse od leta 1993. Na začetku tedna se je Marta Lempart mudila v Sloveniji, prišla je, da bi podprla evropsko državljansko pobudo Inštituta 8. marec in drugih evropskih organizacij, tudi Vsepoljske ženske stavke, za spremembo evropske zakonodaje o pravici do splava.

  • Monika Weiss

    8. 3. 2024  |  Mladina 10  |  Družba  Za naročnike

    »Novi sistem bi bil preveč pregleden, bistveno bolj, kot bi si marsikdo želel«

    Uvesti celovit sistem progresivne obdavčitve premoženja je koalicijska zaveza te vlade in del te zaveze je nepremičninski davek, ki bi nadomestil nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, NUSZ, s katerim zdaj občine na leto zberejo nekaj več kot 250 milijonov evrov.

  • Luka Volk  |  foto: Luka Dakskobler

    1. 3. 2024  |  Mladina 9  |  Politika

    Jeremy Corbyn / »Sem skrajnež, če si želim miru v svetu? Prav, pa naj bo tako.«

    Jeremy Corbyn je že 40 let poslanec britanskega parlamenta, zase pravi, da je socialist. Od leta 2015 do 2020, v zelo politično in družbeno razburkanem obdobju, ko se je Evropa spoprijemala z migrantsko krizo, ko je ameriški predsednik postal Donald Trump, ko se je po Zahodu divje razraščal populizem, tudi v Veliki Britaniji, ki je drvela proti brexitu, je bil vodja laburistov in britanske opozicije.

  • Luka Volk  |  foto: Luka Dakskobler

    16. 2. 2024  |  Mladina 7  |  Družba

    Nika Kovač / »Populisti ljudem uničujejo življenja, v družbo pa vnašajo tesnobo in anksioznost. Samo zato, da bi pridobili lastno korist – oblast in denar.«

    Nika Kovač, antropologinja, aktivistka in direktorica Inštituta 8. marec, je v zadnjih letih z novim pristopom preoblikovala način delovanja civilne družbe v Sloveniji. Ta novi način političnega in družbenega delovanja, ki ga je razvila skupaj s sodelavkami in sodelavci, so prepoznali tudi v tujini in jo začeli prositi za nasvete. Zato danes s številnimi aktivisti iz najrazličnejših držav deli izkušnje, ki jih je nabrala doma, obenem pa lahko od blizu opazuje in spoznava obnašanje populistov in avtoritarnih politikov po vsem svetu. Pravi, da se med seboj ne razlikujejo kaj dosti.

  • Jure Trampuš  |  foto: Luka Dakskobler

    9. 2. 2024  |  Mladina 6  |  Družba

    Slavko Gaber / »Ni vprašanje, ali Robert Golob lahko reši mandat – to je dolžan storiti«

    Slavko Gaber je bil nekoč minister za izobraževanje z najdaljšim ministrskim mandatom v vseh vladah velike LDS, bil je tudi eden od podpredsednikov te stranke. Po njenem zatonu se je iz politike umaknil, danes je profesor na ljubljanski pedagoški fakulteti, kjer se ukvarja z vprašanji edukacije. Verjetno je eden od najboljših poznavalcev različnih šolskih sistemov v Sloveniji, skupaj s somišljeniki pa je konec januarja pripravil obširen dokument, ki naj bi postavljal temelje za sistemski premislek o prihodnosti slovenskega izobraževanja. Gre za alternativno različico »vladnega« nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja, ki ga je v torek predstavila skupina pod vodstvom dekana pedagoške fakultete dr. Janeza Vogrinca. Zakaj dva programa? Dve strategiji? Gaber bi na to vprašanje odvrnil, da so razlike že v samem izhodišču.

  • Borut Mekina

    9. 2. 2024  |  Mladina 6  |  Politika

    Dominika Švarc Pipan / »Vsi so se postavili proti meni, le Tanja Fajon ne«

    Z Dominiko Švarc Pipan smo se sestali na ministrstvu za pravosodje dan po tem, ko je o svoji politični prihodnosti govorila s predsednikom vlade. Za širšo javnost je bil januar 2024 čas, v katerem je besedna zveza objektivna odgovornost dobila nov pomen. Kako naj ravna politik, ki naredi napako? Njeni kritiki, predvsem bivši kolegi iz SD in tudi politiki iz SDS, so želeli, da bi se nemudoma posula s pepelom in molče odšla. Predvsem pa, da sama ne bi preiskovala, kaj je pri projektu, za katerega je bila odgovorna, šlo narobe. Odločila se je, da bo odšla. A šele po tem, ko je v sefih pravosodnega ministrstva zavarovala nekaj dokazov. Ti zdaj tam še vedno čakajo na prihod kriminalistov. O tem gotovo nekaj ve, konec koncev je od leta 2010 do 2016 opravljala tožilsko delo na meddržavnih sodiščih.

  • Jure Trampuš  |  foto: Luka Dakskobler

    2. 2. 2024  |  Mladina 5  |  Politika

    Vojko Volk / »Dva človeka sta uničila svetovni red, Donald Trump in Vladimir Putin«

    Vojko Volk je bil v karieri marsikaj, veleposlanik v Zagrebu in v Rimu, generalni sekretar ministrstva za zunanje zadeve, generalni konzul v Trstu. Opravlja funkcijo državnega sekretarja v kabinetu predsednika vlade. Je torej nekakšen svetovalec premiera Roberta Goloba za zunanjo politiko. Volk ni tipičen diplomat, včasih je zelo neposreden in veliko pove. Prejšnji teden se je ustavil pred parlamentom in v spomin umrlim v Gazi prižgal svečo.

  • Luka Volk

    2. 2. 2024  |  Mladina 5  |  Družba

    »Če družba ne ve, kaj početi z mladimi, potem smo jih pustili na cedilu«

    Jani Kovačič je glasbenik in kantavtor, doštudiral je filozofijo in sociologijo, večino življenja je poučeval. Učitelj je bil vse od leta 1982, od tega zadnjih 30 let profesor filozofije na ljubljanski Gimnaziji Bežigrad. Lani se je upokojil. Ko smo ga pred leti vprašali, česa se je mogoče naučiti od mladih, je dejal, da »največ o tem, kakšen je svet v resnici«. Mladi so vedno ogledalo družbe, so odsev sveta, v katerem odraščajo. Z Janijem Kovačičem smo se med drugim pogovarjali tudi o tem – kakšno podobo v ogledalu slikajo generacije dijakov, ki jih je poučeval.

  • Monika Weiss  |  foto: Luka Dakskobler

    26. 1. 2024  |  Mladina 4  |  Politika

    Jana Ahčin / »Vlada mora začeti skrbeti za javni denar«

    Jana Ahčin je bila za predsednico računskega sodišča imenovana julija 2022, nasledila je Tomaža Vesela, ki mu je mandat potekel že konec maja 2022. Je univerzitetna diplomirana ekonomistka z več kot 20-letnimi izkušnjami na vodilnih delovnih mestih v javni upravi. Delovala je v Službi družbenega knjigovodstva in nato njenih naslednicah, agenciji za plačilni promet in upravi za javna plačila, ki jo je tudi vodila. Bila je tudi direktorica davčne uprave in izpeljala združitev s carinsko upravo v finančno upravo, ki jo je vodila do leta 2019. Po koncu mandata v letu 2019 se je kot svetovalka predsednika zaposlila na računskem sodišču.

  • Gregor Kocijančič  |  foto: Luka Dakskobler

    19. 1. 2024  |  Mladina 3  |  Družba

    Gašper Beguš / »Znanstvena fantastika je že postala del resničnosti«

    Gašper Beguš je raziskovalec in docent na lingvističnem oddelku kalifornijske Univerze v Berkeleyju. Diplomiral je na Univerzi v Ljubljani in doktoriral na Harvardu, kasneje pa je kot docent deloval tudi na Univerzi Washington. Osrednji vprašanji njegovih študij sta, kako se ljudje učimo govoriti in ali je jezik nekaj unikatno človeškega, kar raziskuje na presečišču jezikoslovja, strojnega učenja in nevroznanosti. Po drugi strani poskuša razumeti tudi, kako delujejo nevronske mreže in veliki jezikovni modeli, s tovrstnimi raziskavami pa išče vzporednice in razlike med tem, kako se jezika učimo ljudje in kako umetna inteligenca.

  • Borut Mekina  |  foto: Luka Dakskobler

    12. 1. 2024  |  Mladina 2  |  Politika

    Matjaž Han / »Socialni demokrati niso nikdar omogočili SDS, da bi prišla do vlade«

    Matjaž Han je ljudski gospodarski minister, zelo rad je med podjetniki. A sam pravi, kot se za socialdemokrata spodobi, da je rad tudi med sindikalisti. Je med člani SD z najdaljšo kariero v stranki, ki jo je začel leta 2004, ko je bil izvoljen za poslanca, nato pa je bil dolga leta tudi vodja poslanske skupine. Kot gospodarski minister ima v zadnjih dveh letih sladko nalogo: deliti mora na stotine milijonov subvencij gospodarstvu zaradi najrazličnejših kriz. In morda je tudi zato na barometrih priljubljenosti politikov na vrhu.

  • Monika Weiss  |  foto: Luka Dakskobler

    5. 1. 2024  |  Mladina 1  |  Družba

    Jonas Sonnenschein / »Ne zavedamo se, na kako ranljivem območju je Slovenija in koliko je na kocki«

    Dr. Jonas Sonnenschein (rojen leta 1984) je leta 2019 doktoriral na Univerzi v Lundu na Švedskem, kjer je do nedavnega tudi predaval na Inštitutu za industrijsko okoljsko ekonomijo. V doktorski disertaciji je zeleno rast in razogljičenje preučeval z vidika političnih ciljev, ukrepov in vedenjskih mehanizmov, v zaključnih ugotovitvah pa je poudaril zlasti premajhno velikopoteznost in odločnost pri ukrepanju.

  • Jure Trampuš  |  foto: Željko Stevanić

    5. 1. 2024  |  Mladina 1  |  Družba

    Simon Kardum / »Seveda so črni boljševiki zadovoljni, vendar meni ni do smeha«

    Simon Kardum je izkušen državni uradnik in izkušen kulturni menedžer. Ko je, kot edini človek od zunaj, poleti postal član nove uprave RTV Slovenija, se je zdelo, da bo lahko javnemu mediju pomagal. A to se je samo zdelo, po štirih mesecih in pol mandata je nepričakovano odstopil in v odstopni izjavi zapisal, da je bilo vse skupaj precej »bedno«. V tej hiši se, tako Kardum, »ne more in ne sme ničesar spremeniti, če pa se že kaj hoče spremeniti, se spreminja le zato, da se ne bo ničesar spremenilo«.

  • Jure Trampuš  |  foto: Luka Dakskobler

    29. 12. 2023  |  Mladina 52  |  Družba

    Barbara Rajgelj / »Pohlep ni odločitev posameznika, ki raste v praznem prostoru. Danes je pohlep gonilo sistema.«

    Dr. Barbara Rajgelj je profesorica na Fakulteti za družbene vede, pravnica, aktivistka, ustanoviteljica ljubljanskega Pritličja, predvsem pa ženska, ki ji ni vseeno, kaj se dogaja v slovenski družbi. Včasih je prav jezna, a vseskozi izredno čuteča in vztrajna pri preganjanju teh ali onih sistemskih krivic. Je tisto, česar v slovenski družbi primanjkuje, je klasična, kritična javna intelektualka, za katero sta javnost in njen pomen polje njenega delovanja. Takšni ljudje so za družbo izredno dragoceni.

  • Borut Mekina  |  foto: Luka Dakskobler

    22. 12. 2023  |  Mladina 51  |  Družba

    Aleksander Mervar / »Nehajmo govoriti o nižji ceni elektrike, ker je ne bo. Pozabimo na obdobje pred letom 2022.«

    V hierarhiji državnih elektroenergetikov zaseda Aleksander Mervar najvišje mesto: ni le direktor Elesa, to je državnega podjetja, ki skrbi za visokonapetostno omrežje, od letos, ko je vlada Elesu pripojila še družbo SODO, je odgovoren tudi za distribucijsko omrežje, torej za vso infrastrukturo od daljnovodov do hišnih priključkov. Mervar je svojo kariero začel v Zasavju, zapiral je Rudnik Trbovlje - Hrastnik, vodil je ljubljanski TE-TOL, od leta 2013 je na čelu Elesa, od junija letos pa je tudi predsednik Energetske zbornice Slovenije.

  • Jure Trampuš  |  foto: Luka Dakskobler

    15. 12. 2023  |  Mladina 50  |  Družba

    Marko Milosavljević / »Koncept novinarstva je skregan z logiko politične propagande«

    Dr. Marko Milosavljević je eden izmed najboljših poznavalcev slovenske medijske scene, nekoč je bil novinar, potem je zašel v profesuro. Že dolgo vztrajno in sistematsko opozarja na zlom medijske krajine v Sloveniji, opozarja na nevarnosti, na pasti, na ogrožanje demokracije in njenih vrednot. Politika ga ne posluša. Pričakovano, neodvisni mediji politiki niso nikoli v interesu, kot ji ni v interesu močan in neodvisen javni zavod RTV Slovenija. Razlike so le v podrobnostih, ena politika bi ga rada uničila, druga pa ga pušča v negotovosti. Sprenevedanje obojih pa je prav neverjetno.

  • Dijana Matković, pisateljica  |  foto: Luka Dakskobler

    8. 12. 2023  |  Mladina 49  |  Kultura

    Aleksandar Hemon / »Pri liberalni demokraciji me najbolj skrbi to, da razen fašizma nima alternative«

    Njegov drugi dan v Ljubljani. Po večeru veseljačenja, premalo spanja, vsaj treh intervjujih, ki jih je imel pred najinim, tik pred nastopom s svojim DJ-setom v Pritličju, po tednu dni, ko je s prevodi svojih knjig potoval iz Berlina v Rim, od tam v Pariz, pa k nam, od tu pa bo šel kmalu čez lužo v Ameriko, je v pogovoru zbran, osredotočen in izrazno oster, kot smo redki med nami po počitku ali, verjetneje, nikoli. »Jaz sem ves čas navit,« odvrne ob mojem čudenju nad dejstvom, da po vsem tem ne deluje niti malo utrujen.

  • Borut Mekina  |  foto: Luka Dakskobler

    8. 12. 2023  |  Mladina 49  |  Politika

    Klemen Boštjančič / »Veliko je vpitja glede naših ukrepov, a to vpitje je posledica dejstva, da mi delamo«

    Klemen Boštjančič ni profesor ali makroekonomist, temveč je po kariernih izkušnjah poslovnež, ki se je v preteklosti večinoma ukvarjal z reševanjem podjetij v težavah, tako ali drugače povezanih z državo. Bil je predsednik ali član nadzornih in upravnih odborov v Vegradu, kjer je zastopal državo, v Merkurju, Savi, v letih 2011–2012 je vodil tudi Adrio Airways. A Boštjančič ni stereotipen podjetnik, ki veliko benti čez državo in zahteva njen umik iz gospodarstva. »Težko bi bilo najti še bolj nesposobne lastnike oziroma so ti lastniki dokaz, da država ni vedno najslabši lastnik,« nam je dejal leta 2019, potem ko smo Adrio prodali nemškemu skladu, ki jo je kmalu za tem poslal v stečaj. In tudi na položaju finančnega ministra Boštjančič svojo vlogo razume v širšem pomenu. Na začetku njegovega ministrovanja se je zdelo, da jeznim podjetnikom obljublja, da davkov nikakor ne bo zviševal, zdaj pa razume, da so visoki davki tudi prvi pogoj uspešne družbe.

  • Peter Petrovčič  |  foto: Luka Dakskobler

    1. 12. 2023  |  Mladina 48  |  Družba

    Danuša Štiglic / »Na prvem mestu pri mojem delu je vedno dobrobit živali in na to sem ponosna«

    Pogovarjali smo se z Danušo Štiglic, veterinarsko inšpektorico, ki je nedavno kmetu iz Leskovca pri Krškem odvzela 24 glav živine in sprožila ogorčenje veterinarjev in bes kmetov. Težava enih in drugih, pravi, je tudi v tem, da so preveč povezani med seboj, kar veterinarjem otežuje delo, najkrajšo pa potegnejo živali. Oznake, da je bolj aktivistična inšpektorica od večine, se ne brani. Ne skriva, da je med inšpektorji zagotovo v vrhu po številu odvzemov živali, a dodaja, da ima pred očmi vedno najprej dobrobit živali, kar naj bi bila ne nazadnje tudi glavna naloga veterinarjev.

  • Dora Trček  |  foto: Uroš Abram

    1. 12. 2023  |  Mladina 48  |  Kultura

    »Poezija je protistrup razdiralnosti«

    Miljana Cunta, leta 1976 rojena pesnica, je bila dolgo urednica in kulturna producentka, med drugim je tudi programska vodja festivalov Vilenica in Fabula. Kot pesnica bralce navdušuje, prevzela jih je že leta 2010 s tankočutnim pesniškim prvencem Za pol neba. Letos je izšla njena četrta zbirka pesmi Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo. Na lanskem, 22. Pesniškem turnirju je bila okronana za vitezinjo poezije, oktobra letos pa je bila kot literatka iz častne gostje Slovenije ena od govork na odprtju Frankfurtskega knjižnega sejma. Četudi se je pozornost medijev že kmalu po njenem nastopu preusmerila k filozofu Slavoju Žižku in njegovemu opozorilu na odnos Zahoda do izraelsko-palestinskega spora, je bil njen govor deležen občudujočih odzivov. Spregovorila je namreč o pesniški samoti, moči poezije v današnjem času in – nenavadno – zdravilnih učinkih poezije.

  • Borut Mekina  |  foto: Željko Stevanić

    24. 11. 2023  |  Mladina 47  |  Politika

    Luka Mesec / »Vlada kakršnekoli druge barve bi šla v teh razmerah v ukinjanje socialnih pravic. Mi tega nismo naredili.«

    Nahrbtnik, s katerim je Levica vstopila v koalicijo Roberta Goloba, je bil težak: številni so ji očitali skrajna politična stališča in zato nezmožnost sodelovanja z drugimi strankami. Zdelo se je, da je najboljši dokaz za to tudi razpad vlade Marjana Šarca, toda v sedanji koaliciji je Levica postala dejavnik stabilnosti, Luka Mesec pa eden najbolj umirjenih članov vlade, ki se ne zapleta v dnevnopolitične spore, predvsem pa ne solira. Z Mescem smo se pogovarjali v tednu, ko je začasno nadomeščal predsednika vlade Roberta Goloba – bil je torej vršilec dolžnosti predsednika vlade.

  • Gregor Kocijančič  |  foto: Luka Dakskobler

    24. 11. 2023  |  Mladina 47  |  Kultura

    Hanna Slak / »Postali smo družba monologa«

    Scenaristka in režiserka Hanna Slak se je rodila leta 1975 v Varšavi, živi in ustvarja pa v Berlinu. Tako rekoč rodila se je v svet filma: oče je bil režiser Franci Slak, mama je oblikovalka zvoka Hanna Preuss. Iz režije je diplomirala na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Po seriji kratkih filmov je leta 2002 posnela prvi celovečerec Slepa pega, sledili so še Desperado tonic (2004), Teah (2007) in Rudar (2017), s katerim se je potegovala za nominacijo za oskarja za tujejezični film. Njeni filmi so bili predvajani na nekaterih najpomembnejših evropskih filmskih festivalih od Cannesa prek Berlina do Rotterdama in Locarna, njen zadnji film Niti besede, nemško-slovensko-francoska koprodukcija, je premiero doživel na slovitem mednarodnem festivalu v Torontu, kjer je bil uvrščen v tekmovalni program. To je njen prvi film, v katerem govorijo nemško, in tudi prvi, ki ga je posnela s Claire Mathon, izjemno direktorico fotografije, ki je v zadnjih letih podpisala velike pozornosti deležne filme, kot sta Spencer (2021, Pablo Larrain) in Portret mladenke v ognju (2019, Celine Sciamma). V ljubljanskem Kinodvoru, kjer si lahko film ogledate do 26. novembra, je spregovorila o temah, ki jih odpira ta »intimna drama o materi in sinu; zgodba o zaupanju in posledicah izgube tega«.

  • Jure Trampuš  |  foto: Luka Dakskobler

    17. 11. 2023  |  Mladina 46  |  Družba

    Vlasta Jalušič / »V Gazi se dogaja genocid. In Slovenija bi morala že zdavnaj priznati Palestino.«

    Dr. Vlasta Jalušič je ustanoviteljica Mirovnega inštituta, redna profesorica, avtorica, prevajalka knjig, odlična poznavalka del Hannah Arendt, filozofinje nemško-judovskega rodu, ki je ob spremljanju sojenja nacističnemu zločincu Adolfu Eichmannu v Jeruzalemu razvila tezo o banalnosti zla. Ravno to se dandanes dogaja v Gazi. Žrtve Hamasa postajajo storilci nezaslišanih dejanj, pri čemer obstaja popolna odsotnost samorefleksije in etične presoje dejanj izraelskih vojakov nad Palestinci, storjenih v imenu obrambe lastnega naroda.

  • Borut Mekina  |  foto: Luka Dakskobler

    10. 11. 2023  |  Mladina 45  |  Politika

    Danilo Türk / »Mirovniki so na Bližnjem vzhodu tarče napadov. To so razmere, v katerih je treba iskati pot do miru.«

    Dr. Danilo Türk je verjetno najpomembnejši slovenski diplomat. Na mednarodnopolitičnem področju je med letoma 2000 in 2005 dosegel najvišjo stopničko med sovrstniki, ko je postal politični svetovalec generalnega sekretarja OZN Kofija Annana, znotraj Slovenije pa je seveda vrh dosegel leta 2007, ko je postal predsednik republike. Tretji njegov najpomembnejši državotvorni prispevek pa je prvi domači učbenik mednarodnega prava, ki ga je izdal leta 2007. Težko si je predstavljati suvereno državo, ki se zaradi svoje majhnosti venomer sklicuje na norme mednarodnega prava, ne da bi imela svoj učbenik. Türk je danes še vedno aktiven politik, po svetu potuje večinoma v svojstvu predsednika Madridskega kluba, združenja bivših predsednikov, od lani pa sedanjemu generalnemu sekretarju OZN Antóniu Guterresu svetuje pri učinkovitem multilateralizmu, ukvarja se torej z reformo OZN.

  • Borut Mekina  |  foto: Luka Dakskobler

    3. 11. 2023  |  Mladina 44  |  Družba

    Dušan Mes / »Obljubljam, da bo po letu 2026 vse boljše. Spremembe bodo velike.«

    Dušan Mes je generalni direktor Slovenskih železnic od leta 2012, na tej funkciji je torej že 11 let. Pravkar teče njegov tretji mandat, kar je izjemen dosežek, saj njegovi predhodniki na čelu Slovenskih železnic navadno niso preživeli niti dveh let. Mes, ekonomist po izobrazbi, je karierni vzpon doživel v času prve vlade Janeza Janše, ko je bil imenovan v Casino Portorož, kasneje pa je poskušal tudi reševati SCT. V primeru Slovenskih železnic je bil sicer precej uspešnejši, saj mu je uspelo doseči sporazum s sindikati in zmanjšati zadolženost železnic. Je pa tudi res, da je vodenje železnic prevzel v trenutku, ko so investicije v železniško infrastrukturo postale ena najpomembnejših državnih prioritet.

  • Vesna Teržan  |  foto: Janez Zalaznik

    3. 11. 2023  |  Mladina 44  |  Družba

    Človek, ki skrbi za mestna drevesa

    Vse izrazitejše podnebne spremembe, ki botrujejo radikalnim vremenskim pojavom, kot so huda poletna vročina in drugič spet ujma z močnim vetrom in dežjem, zaradi katerega sledijo poplave, so našo pozornost končno preusmerile k razmisleku, kako zares ravnamo z naravo, hkrati se je spremenil tudi naš odnos do odločevalcev in politike. Državljani zahtevamo, da politika prisluhne nam in naravi. Kakšne bodo v prihodnje bivalne razmere na podeželju in v mestih, se sprašujemo. Tako se je med drugim v središču naše pozornosti znašla tudi pomembnost odraslih dreves, s tem pa pomen arboristike, vede o gojenju, negovanju in zdravljenju dreves.

  • Luka Volk  |  foto: Luka Dakskobler

    27. 10. 2023  |  Mladina 43  |  Družba

    Catherine Malabou / »Preveč pasivni smo, če samo čakamo na državo, da nas bo rešila. To bomo morali storiti sami.«

    Catherine Malabou velja za eno zanimivejših osebnosti nove francoske filozofske misli. Na začetku meseca je obiskala Ljubljano, med drugim je nastopila na festivalu Indigo, kjer se je na odru v pogovoru pridružila slovenskemu filozofu Mladenu Dolarju. Poučuje na filozofskem oddelku Centra za raziskave sodobne evropske filozofije na Univerzi Kingston v Londonu, na European Graduate School in na oddelku za primerjalno književnost na Kalifornijski univerzi v Irvinu, kjer je na predavateljskem mestu nasledila svojega mentorja Jacquesa Derridaja. Znana je predvsem po pojmu plastičnosti, ki ga je razvila ob branju Heglove filozofije in nato nadgradila na področju sodobne nevroznanosti. V osnovi gre za idejo, da sta družba in tudi posameznik, podobno kot velja za nevronske mreže v možganih, sposobna rasti – in s tem velikih, resničnih (družbenih) sprememb. To je misel, ki lahko navdaja z upanjem. Predvsem v času nenehnih kriz, ko se zdi, da je upanja bolj malo.