• Jure Trampuš

    9. 11. 2018  |  Mladina 45  |  Družba  Za naročnike

    Dr. Anja Zalta

    Dr. Anja Zalta je sociologinja religije, predava na Oddelku za sociologijo na Filozofski fakulteti. V prihajajoči številki revije Javnost – The Public bo objavila članek o ne-vidnosti pokritih žensk v slovenski javnosti, o tem, kaj pomeni ruta na glavi katoliške nune in zakaj ima podobno pokrivalo na glavi muslimanke v slovenski družbi drugačen pomen. Kaj torej narediti s konceptom vidnosti, kako biti enakopraven in hkrati izkazovati versko pripadnost? Več

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    9. 11. 2018  |  Mladina 45  |  Politika  Za naročnike

    Zoran Janković, župan Ljubljane

    Zoran Janković utegne postati župan z najdaljšim stažem v novejši zgodovini Ljubljane. Ta naziv zdaj nosi Ivan Hribar, ki je med letoma 1896 in 1910 dolgih 14 let vodil popotresno obnovo mesta in ga s tem neizbrisno zaznamoval. Če bo Janković, ki je na županskih volitvah v Ljubljani prvič zmagal leta 2006, po tokratnih lokalnih volitvah ostal župan, bo mesto ob izteku mandata vodil kar 16 let. Več

  • Staš Zgonik  |  foto: Uroš Abram

    2. 11. 2018  |  Mladina 44  |  Družba  Za naročnike

    Gorazd Kavšek, predstojnik ljubljanske porodnišnice

    Hrvaško pretresajo izpovedi več sto žensk o grozljivih bolečinah in ponižanjih, ki so jih morale zaradi odrekanja protibolečinskih sredstev pretrpeti med porodi in ginekološkimi posegi. In tudi na slovenskih družbenih omrežjih so se začela kopičiti pisma, v katerih ženske opisujejo negativne izkušnje pri odnosu in obravnavi medicinskega osebja v porodnišnicah. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    26. 10. 2018  |  Mladina 43  |  Kultura

    Bronja Žakelj, pisateljica: K sebi sem prihajala pol leta. Bilo je res težko. 

    Bronja Žakelj, ki se je rodila leta 1969, je diplomirala iz novinarstva, pozneje pa se je znašla v povsem drugih vodah, v ekonomiji in bančništvu. Z romanom Belo se pere na devetdeset, ki je pravkar izšel pri založbi Beletrina, se je prvič preizkusila v vlogi pisateljice, kar je bila od nekdaj njena velika želja, a za pisanje zaradi obilice drugih obveznosti ni našla časa. Snov je črpala kar iz svojega življenja, pravi, da jo najbolj zanimajo odnosi med ljudmi, teme »s pločnika«, toda njen roman ni kratkočasno čtivo – čeprav v njem najdemo tudi humorne prvine –, pač pa gre za delo o neizmerni bolečini. Ne le da je pri 14 letih zaradi raka izgubila mamo in malo po 20. letu še sama zbolela za hudo obliko raka, Hodgkinovim limfomom, nekaj let zatem se je v gorah smrtno ponesrečil še mlajši brat Rok, na katerega je bila zelo navezana; star je bil komaj 19 let. Smrti se kljub temu ne boji, čeprav ve, da je to eden največjih strahov sodobnega zahodnega človeka. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Borut Krajnc

    19. 10. 2018  |  Mladina 42  |  Politika

    Saša Arsenovič, kandidat za mariborskega župana

    Maribor je mesto, kjer bo županska tekma najbolj napeta. V njem kandidira največ kandidatov – do zaključka redakcije jih je bilo evidentiranih 13. Še preden je svojo kandidaturo napovedal Saša Arsenovič, je v javnomnenjskih anketah najbolje kazalo trenutnemu županu Andreju Fištravcu in bivšemu županu Francu Kanglerju, ki ga je tokrat jasno podprla tudi SDS. A teden dni pred rokom je Arsenoviča predlagalo nekaj uglednih mariborskih imen, od kulture, sociale do gospodarstva, kot je pesnik Andrej Brvar ali humanitarec Boris Krabonja. Arsenovič je v Mariboru znan podjetnik, ki je v zadnjih letih rešil kar nekaj propadajočih objektov in za njihovo prenovo dobil celo Steletovo priznanje za ohranjanje kulturne dediščine. Ker mu je zmanjkalo časa, je sprva računal, da bo za župana kandidiral s pomočjo ene od političnih strank, a se je tik pred zdajci odločil, da bo poskušal kot neodvisni kandidat. Ko smo se z njim pogovarjali, je še zbiral podpise. Več

  • Jure Trampuš  |  foto: Uroš Abram

    12. 10. 2018  |  Mladina 41  |  Družba

    Mladen Dolar: Kapitalizmu gre bistveno bolje, če odvrže politično navlako. Zato se demokraciji ne smemo odreči.

    Za intervju s profesorjem dr. Mladenom Dolarjem smo se dogovarjali nekaj mesecev, veliko predava, potuje, piše, a ni preveč optimističen, »zapleteno je«, pravi, »težko«. Družba se hitro spreminja, kar je bilo nekoč neizrekljivo, postaja standard. Zato smo se pogovarjali o govoricah, o tej gmoti laži, ki zmagujejo nad umom, o tem, kako znajo ta fenomen nekateri hitro zlorabiti, ko namesto pravih družbenih problemov – neenakost je eden izmed njih, vsemogočnost trga drugi – za nasprotnike postavijo ali Jude ali migrante ali tujce ali kogarkoli, ki je drugačen. Kako se temu upreti? Kaj manjka levici? Zakaj je Evropska unija kljub vsem svojim napakam vseeno nekaj, za kar se splača boriti, ne samo splača, razsvetljenske ideje nas pravzaprav zavezujejo, če ne bi bilo razsvetljenstva, ne bi bilo demokracije. Več

  • Marjan Horvat  |  foto: Uroš Abram

    12. 10. 2018  |  Mladina 41  |  Kultura

    Žiga Divjak: Kot družba lahko obstanemo le, če bomo problem drugega razumeli kot svoj lastni problem

    Šestindvajsetletni Žiga Divjak se je s svojimi dosedanjimi predstavami gledališkemu občinstvu predstavil kot režiser, ki z izrazitim čutom za socialne in človeške krivice na podlagi dokumentarnega gradiva preizprašuje ustroj svetovne in slovenske družbe, zlasti v tistih njegovih razsežnostih, ki določajo misel in življenje posameznikov in posameznic. Njegove predstave so politične per se, vendar svoje raziskovalne (in kritične) osti ne usmeri v politike in politiko, temveč v »drobovje« družbe, saj ga zanima, kako se politične odločitve odražajo v življenju konkretnih ljudi, ne le tistih na vrhu družbene piramide ali na njenem dnu, ki so postali – kot je dejal pokojni sociolog Zygmunt Bauman – »kolateralna škoda« sistema, temveč zlasti v srednjem sloju. Zdi se, da je to poslušno, tiho, konformistično družbeno okolje tudi naslovnik njegovih predstav, saj želi v njem privzgojiti občutljivost za družbene krivice in razumevanje (težav) sočloveka. Več

  • Ksenija Horvat  |  foto: Uroš Abram

    5. 10. 2018  |  Mladina 40  |  Družba

    Velibor Čolić, pisatelj: Naša generacija ne bo nikoli razumela, kje in kdaj so nas nalagali

    Velibor Čolić se je leta 1964 rodil v Odžaku, mladost pa je preživel v Modriči v BiH. Leta 1992 je v Franciji zaprosil za status begunca. Čeprav je takrat znal le tri francoske besede: Jean, Paul in Sartre, je danes eden najprepoznavnejših in najpogosteje nagrajevanih frankofonskih avtorjev. Pri založbi Goga je pred kratkim izšel njegov roman Sarajevski omnibus. Gre za literarizirani portret Sarajeva in Čolićev poskus, da bi v zgodovino mesta, katerega prebivalci so veliko večino zadnjih petih stoletij živeli v mirnem sožitju, zapisal tudi tiste, ki so mesto gradili, ne le rušili. Roman Manuel d’exil (Priročnik za pregnanstvo, op. av.) je logično nadaljevanje in obravnava žgočo temo begunstva in pregnanstva, kajti »pregnanstvo je množičen pojav, a zelo individualna travma«. Prav zdaj za založbo Galimard, ki velja za Rolls Royce svetovnega založništva, piše hommage ženskam, potuje po Evropi in reflektira, kar vidi kot njene glavne težave: revščino, populizem in revizionizem. Več

  • Ana Schnabl  |  foto: Borut Krajnc

    5. 10. 2018  |  Mladina 40  |  Kultura

    Jasmin B. Frelih, letošnji prejemnik Rožančeve nagrade za najboljšo esejistično zbirko

    Jasmina B. Freliha, enega najbolj izstopajočih pisateljev mlajše generacije (letnik 1986), zanima vse. Lakota se mu, kakopak, pozna: zlasti v pisavi. Roman Na/pol, ki je leta 2013 dobil nagrado za najboljši domači prvenec in leta 2016 še nagrado Evropske unije za literaturo, je že obravnaval posledice avtoritarnosti, ki so vroča tema razprav ta čas. V zbirki kratke proze Ideoluzije (2015) se je sprehajal med zgodovino in družbeno resničnostjo v prihodnosti, med ljubezensko intimo in javnim terorjem. Najdlje seže v zgodbi Pritisk konca, v kateri spregovori eden od bratov Carnajev. Da, natanko tisti fant, ki je bil soodgovoren za bombni napad na Bostonskem maratonu. Frelih je tudi esejist in te dni je prejel Rožančevo nagrado za zbirko esejev Bleda svoboda (2018). V njej razpravlja o literaturi in umetnosti, internetu, vstajah kot karnevalih, človeškosti in nečloveškosti. Več

  • Staš Zgonik  |  foto: Uroš Abram

    28. 9. 2018  |  Mladina 39  |  Družba

    "Podatki so nova nafta. Kdor ima dostop do podatkov, lahko rešuje probleme."

    Marko Grobelnik je na Institut Jožef Stefan, kjer domuje njegov Laboratorij za umetno inteligenco, ob dogovorjeni uri prišel še vidno utrujen. Dan prej se je namreč vrnil z ene od rednih službenih poti v ZDA, kjer se je sestal s predstavniki poslovnega medija Bloomberg, ki se že več let zanaša na v Sloveniji razvite rešitve za avtomatizirano zaznavo relevantnih svetovnih dogodkov. Več