»Okoli 85 odstotkov ljudi, ki jih sedaj zdravimo na našem intenzivnem oddelku, je necepljenih«

Dobila sva se na krasno nedeljo, sonce je sijalo, kakor da na vsem svetu ni nobene tegobe. Preden se je srečala z menoj, se je uro in pol sprehajala po bližnjem travniku z bolnišničnim psihologom. Vsake toliko časa potrebuje takšen pogovor, da se ne zlomi. Da vedno znova ozavesti spoznanje, da ni kriva za trpljenje in smrti, s katerimi se vsak dan znova srečuje na oddelku za intenzivno terapijo v Kliničnem centru Maribor, kjer s svojo ekipo z nadčloveškimi napori zdravi bolnike z najhujšim potekom koronavirusne bolezni. Izgoreli ne bodo, že zdavnaj so prešli to točko – ne izgoreli, temveč zogleneli od stresa, stiske, skrbi in napora. Kljub temu Alenka Strdin Košir deluje trdna in vedra, celo nasmejana. A kot skorajda v zadregi pojasni že na začetku pogovora – fasada, obrambni mehanizem. »Zvenim, kakor da je v redu. Pa ni,« se skorajda opravičuje. Brez potrebe, saj je obema jasno. V trenutku najinega pogovora so imeli na intenzivnem oddelku 52 bolnikov s covidom, mnogo preveč glede na kadrovske zmožnosti – kako bi v naslednjih lahko sprejeli še koga, si tedaj že ni mogla predstavljati. In vendar so ga. Pa ne enega. S psihologom sta se dogovorila, da bo nudil pomoč njeni celotni ekipi. »Naslednji tedni bodo za nas peklenski,« stvarno pove. Več

»Delta se je pojavila pred cepivom«

Dr. Tatjana Avšič - Županc je vodja laboratorija za diagnostiko zoonoz in laboratorija Svetovne zdravstvene organizacije na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo ter profesorica na ljubljanski Medicinski fakulteti. Pod njenim vodstvom zaposleni testirajo vzorce bolnikov, za katere obstaja sum okužbe z novim koronavirusom. Z virusom se tako gleda iz oči v oči vsak dan, pozna vse njegove pojavne oblike – še posebej dobro različico delta, ki še vedno polni bolnišnične postelje in spet narekuje sedanji val porasta okužb. Več

»To smo resnično mi«

Pot od Abbinega hotela, ki stoji nad Abbinim muzejem, do Abbinega studia traja toliko časa kot ena najslavnejših popevk skupine The winner takes it all. Pet minut s trajektom. Abba, eden najpomembnejših švedskih izvoznih artiklov, izdelovalka pop uspešnic, je kljub vsemu ves čas dihala tu, razpeta med stockholmskima otokoma Djurgården, kjer je Abbin muzej, in Skeppsholmen, kjer je njen snemalni studio, obdan s številnimi kulturnimi ustanovami. Za preostali svet je utonila v pozabo. Za skoraj 40 let. Več

»To, kar se dogaja zdaj, je totalni prevzem«

V ponedeljek je Igor Samobor sporočil, da po osmih letih vodenja Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana nepreklicno odstopa s položaja. V pismu, ki ga je delil z javnostjo, je zelo odkrito in natančno pojasnil, kako je sedanja oblast z ministrom za kulturo Vaskom Simonitijem na čelu zablokirala nujno potrebno obnovo osrednjega slovenskega gledališča, ki deluje v 110 let stari, zelo dotrajani palači, in da sumi, da je do tega prišlo zato, ker se je minister pravzaprav želel s položaja znebiti njega. Odzivi na odstop so si enotni – tako tisti, ki so Samoborja vseskozi podpirali, kot tisti, ki so bili do njegovih repertoarjev ali iskanj poti do novega občinstva kdaj tudi kritični, se strinjajo, da gre za veliko škodo, za še eno veliko sramoto ministra Simonitija. Odhaja profesionalec, ki se je do zadnjega boril za prepotrebno prenovo in jo je tudi pripeljal skoraj do začetka. Več

»Ni konec. Zdaj se šele začne.«

Roberta Goloba je ta teden politika, natančneje stranka SDS s podporo NSi, odstranila iz vodstva podjetja, ki ga je Golob sam pomagal ustanoviti. Odstranila ga je v trenutku, ko se je na izpraznjenem mednarodnem prizorišču temu slovenskemu podjetju, ki je že zdaj multinacionalka s tremi milijardami prometa, odprla velika priložnost. Ker lastniki Gen-I – to so državni nadzorniki pod vodstvom Cvetka Sršena (SDS) – niso bili zmožni imenovati nove uprave, predvsem zaradi nasprotovanja Gen energije (slovenskega dela nuklearke), bo zdaj verjetno novo upravo moralo imenovati sodišče. Golob v intervjuju med vrsticami namigne tudi, kdo po njegovem za tem stoji. Razumeti je, da misli na svetovalce SDS s poslovnimi zvezami v Bosni. Več

»Pred volitvami bi radi razdelili še zadnje sladkorčke, čeprav vedo, da matematika ne štima«

Črt Kostevc (letnik 1977) je redni profesor na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, predstojnik Katedre za mednarodno ekonomijo in poslovanje. Raziskovalno se je med drugim ukvarjal s tujimi naložbami, z investicijsko aktivnostjo, davčno politiko, trgom dela (napotenimi delavci, prekarnostjo), v pogovoru pa je komentiral zlasti sedanje stanje javnih financ. Več

»Vračanje tradicionalnih pogledov na svet je pod velikim vplivom katoliške cerkve«

Slavenka Drakulić je hrvaška pisateljica in publicistka. Rodila se je na Reki leta 1949. Na začetku osemdesetih let je bila v prvih vrstah jugoslovanskega feminizma. Njeno kultno delo, Smrtni grehi feminizma (1984), je lani ponatisnila zagrebška založba Fraktura. Kasneje je pisala o vsakdanjem življenju v socializmu, številne od teh knjig, recimo Kako smo preživeli komunizem in se celo smejali in Kavarna Evropa – življenje po komunizmu, so doživele prevode v številne svetovne jezike. Pisala je o vojnih zločinih v nekdanji Jugoslaviji, o množičnih posilstvih in o njihovih storilcih. Z Dubravko Ugrešić in še tremi pomembnimi hrvaškimi intelektualkami je bila na začetku devetdesetih let izpostavljena hudi nacionalistični medijski gonji in obtožbam, da z nastopi v tujini in kritikami nacionalistične oblasti škoduje ugledu Hrvaške. Dobivala je grozilna pisma, vlomili so v njeno stanovanje. Zapustila je Hrvaško in doma skoraj deset let ni objavljala. Danes živi na Švedskem in v Istri. V zadnjem desetletju je napisala trilogijo del, posvečenih nadarjenim ženskam, ki so ostale v senci genialnih partnerjev – Milevi Einstein, Fridi Kahlo in Dori Maar. Problem staranja in ženskega telesa je obdelala v knjigi Nevidna ženska, ki je pred tremi leti izšla v Zagrebu. Slavenka Drakulić je preživela socializem, postsocializem in lani tudi covid. V Ljubljano je prišla na predstavitev romana Dora in Minotaver, ki je izšel pri založbi Beletrina. Več

»Ves čas nas držijo v položaju popolnega krča in strahu. To je zame prava nesvoboda.«

Prav zdaj je v središču pozornosti zaradi filma Prasica, slabšalno ime za žensko, ki ga je režirala po scenariju mlade dramatičarke Ize Strehar in ki je na Festivalu slovenskega filma pobral kup nagrad: med drugim vesno za najboljši celovečerec, za najboljši film po izbiri občinstva, za scenarij in glavno igralko (Liza Marijina). V filmu spremljamo posameznike na pragu tridesetih let, ki zaradi družbenih razmer ne morejo odrasti; njihove zveze, stanovanja, službe, življenjske odločitve – vse je en velik kaos, a v njem nekako manevrirajo iz dneva v dan. Kakšno izbiro pa sploh imajo? Posebej zapomnljiva in prepričljiva je glavna junakinja Eva, ki brezbrižno pomete s tradicijo pasivne junakinje slovenskega filma. Tijana Zinajić (1973) se je s podobnimi liki ukvarjala že v svojem prvem dolgometražnem filmu Zgodbe iz sekreta in preprosto dobro razume nevroze in tesnobe ljudi na prehodu med mladostjo in odraslostjo, sploh v času, ki jim ne pušča ravno veliko možnosti. Verjame tudi v žensko tovarištvo, ki bo še izrazitejše, če bodo ženske na glas govorile o stiskah, s katerimi se spoprijemajo, in meni, da bi morali politiki končno dojeti, da jim ljudje ne zaupajo več. Več

»Logika kazni ni produktivna«

Dr. Alenka Kraigher je ena od najbolj znanih slovenskih epidemiologinj, nekoč je vodila Nacionalni inštitut za javno zdravje, pred kratkim se je upokojila. A kljub vsemu, kljub rekordom in številkam, ki znova letijo v nebo, ostaja vsaj deloma optimistična. V nasprotju z vlado še vedno zaupa ljudem in še vedno upa, da se bodo na koncu tisti, ki še omahujejo, vseeno odločili za cepljenje. Več

»Strah me je, da bo EU postala povsem nepomembna, da bo ostala brez vpliva in moči«

Janis Varufakis (1961) se je na svetovni oder postavil v času evropske oziroma grške finančne krize. Od januarja do junija 2015 je bil finančni minister v grški vladi pod vodstvom Aleksisa Ciprasa (Siriza). V tistih nekaj mesecih je v Evropi potekala ena od najusodnejših konfrontacij med majhno Grčijo in Evroskupino, kjer je imela glavno besedo Nemčija. Varufakis je tedaj zaslovel kot politik, ki je poudaril nekaj, o čemer drugi državniki niso hoteli govoriti. In sicer da so dolgovi, v katerih se je tedaj utapljala Grčija, pa tudi nekatere druge države, predvsem Italija, dejansko nevzdržni in da jih je iluzorno v neskončnost podaljševati in povečevati v zameno za še strožje varčevalne ukrepe. Dotlej je večina uveljavljenih mnenjskih voditeljev ponavljala, da nekatere države pač niso disciplinirane, Varufakis pa je poskušal dokazati, da ima sistem evra vgrajene napake, ki bodo razbile EU. Grčija z Varufakisom tedaj sicer tega oreha ni zmogla streti, Varufakis, ki je imel pred tem možnosti s seboj v brezno potegniti še Italijo, je odstopil s položaja, EU pa je nato Grčiji podelila novo gromozansko in očitno nevzdržno posojilo. Po tistem obdobju je Varufakis ustanovil evropsko politično gibanje DiEM25 (Demokracija v Evropi) in svojo progresivno politično stranko v Grčiji; oba na volitvah sicer nista dobila večje podpore. Kot profesor ekonomije in politik je napisal več knjig različnih žanrov, v katerih dokazuje, da kapitalizem v zadnjem obdobju, ki je dobilo pospešek v finančni krizi, propada. V pogovoru, ki ga je imel Varufakis pretekli teden s Slavojem Žižkom v sklopu festivala Indigo, je recimo dokazoval, da kapitalizma ni več. Oziroma da je sistem, kjer svet obvladujejo spletni giganti tipa Amazon, Facebook, Google ali Apple, bolj podoben nekdanjemu fevdalizmu kot kapitalizmu s svojimi prostimi trgi. Več

»Policije po Evropi pretepajo mladoletne begunce. To počno v našem imenu.«

Zuhoor Alqaisi je iraška novinarka in raziskovalka, ki se ukvarja predvsem s pravicami otrok na poti, mladoletnih beguncev, mladoletnikov brez spremstva. Alqaisijeva, tudi sama begunka, ki zdaj živi in dela na Nizozemskem, se je pred časom ustavila v Sloveniji, bila je gostja na projekciji filma Igra senc (Shadow game) na Festivalu migrantskega filma, ki ga organizira Slovenska filantropija, dogodek pa je potekal v sodelovanju z ZRC SAZU. Pri dokumentarnem filmu, v katerem glavne vloge »igrajo« mladoletni begunci na balkanski begunski poti in med drugim prikazuje tudi posnetek surovega nasilja hrvaške policije nad beguncem, je sodelovala kot raziskovalka na terenu. Več

»Evropska unija že razpada«

V Sloveniji smo se srečali z veliko ljudmi in pri njih nisem dobila občutka, da bi bila nezaželena, seveda pa imate prav, res se nam je prvič zgodilo, da nas najvišji predstavniki vlade niso hoteli sprejeti. Bili smo na Slovaškem, v Bolgariji in drugod, vedno smo se srečali s predsedniki vlad. A to je pač osebna odločitev Janeza Janše. Lahko rečem zgolj, da je imel priložnost in da nam je žal, da se nismo srečali. Več

»Pri nas se dogaja uničevanje pravne države. In pika. Vlada ravna izrazito škodljivo.«

Zdaj zdaj bo minilo deset let od takrat, ko je Danilo Türk izgubil na volitvah, z obljubami in bliščem ga je premagal Borut Pahor. Vemo, kaj je sledilo: Instagram politika in razgradnja predsedniške funkcije. Danilo Türk se je iz javnosti umaknil, v Sloveniji ne nastopa pogosto, veliko predava in potuje po svetu, je tudi predsednik Madridskega kluba, etičnega gremija, ki vključuje nekdanje politike, predsednike držav in vlad. Kljub svojemu diplomatskemu jeziku in profesorski modrosti je iz besed strokovnjaka za mednarodne odnose, v svoji bogati diplomatski karieri je eno leto vodil tudi Varnostni svet OZN, čutiti veliko zaskrbljenost. In to na dveh ravneh, zaskrbljenost zaradi dogajanj v Sloveniji ter zaskrbljenost zaradi spremembe razmerij in politik v mednarodnih odnosih. Več

»Podražitve bodo najbolj prizadele gospodinjstva z nizkimi dohodki«

Igor Feketija, letnik 1978, je ekonomist. Poučuje na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, na Katedri za ekonomijo. Je natančen analitik, ki pa se zaveda družbene in socialne vloge ekonomije. Ekonomijo živi tudi v praksi, saj je delavec in upravljavec v svojem podjetju v Celju. Igra klavir in košarko. Več

»Ne bežite pred strahovi«

»Strah in pogum« je bilo vodilo letošnjega mednarodnega literarnega festivala Vilenica. In kot je v utemeljitvi istoimenske nagrade zapisala prevajalka Amalija Maček, je to tudi življenjsko vodilo letošnjega nagrajenca, avstrijskega pisatelja Josefa Winklerja (1953). Več

»Jaz bi temu rekel zloraba policije«

Točno tako. Vladne uredbe, s katero je bilo omogočeno omejevanje gibanja v bližini varovanih objektov, sicer ne poznam, je pa policija vedno imela zakonsko določeno nalogo vzdrževanja javnega reda in miru. Kaj je javni red in mir, se ve, ker je to določeno v zakonu o javnem redu in miru. Vemo, zoper koga in kdaj je policija dolžna ukrepati ter zagotoviti javni red in mir. Od nekdaj je tako. Je pa tudi mene presenetilo, da policija kar z vsemi sredstvi zagotavlja red in mir. Doslej je vedno veljalo, da je treba to najprej skušati doseči z najmilejšimi prisilnimi sredstvi. Ko ne gre z opozorili, se nadaljuje s kordonom, konjenico in podobno. Ko tudi to ne zadošča več, pa pridejo na vrsto najtežja prisilna sredstva. Več

»Vso kapaciteto TEŠ bi lahko nadomestili s sončnimi elektrarnami do konca desetletja«

Dr. Jonas Sonnenschein (1984) je okoljski ekonomist, ki se ukvarja zlasti z vprašanji zelene rasti, hitrega razogljičenja ter s spremembami vedenjskih vzorcev. V Umanoteri, Slovenski fundaciji za trajnostni razvoj, je od leta 2019 zaposlen kot vodja projektov. Še vedno tudi predava na Inštitutu za industrijsko okoljsko ekonomijo Univerze v Lundu. Nemec, poročen s Slovenko, s katero sta se spoznala med študijem na Švedskem. Izogiba se letenju, potuje večinoma z vlaki in kolesi. Več

»S kulturo se lahko borimo proti rasizmu, proti fašizmu, proti vsem zlobnim idejam«

Hanif Kureishi, pisatelj, scenarist, dramatik pakistansko-angleškega rodu, avtor knjige Buda iz predmestja, pa tudi več filmov in scenarijev, se je prejšnji petek ustavil v Gorici, na eni izmed prireditev v okviru filmskega festivala, poimenovanega po Sergiu Amideiju. V Gorici je bil prikazan film Mati, ki je nastal po njegovem scenariju, režiser tega filma Roger Michell pa je umrl le dan pred Kureishijevim obiskom v Gorici. »Zelo me je prizadelo, odličen režiser je bil,« je dejal pisatelj med pogovorom v dvorani. Več

»Zdi se, kot da bi se oblast izživljala nad lastnimi ljudmi«

Urška Klakočar Zupančič je tista nekdanja sodnica, ki je zasebno zapisala, da je Janez Janša veliki diktator. Po javni objavi njenega zapisa in neenakopravni obravnavi nadrejenih, ki je sledila, je izgubila vodstveni položaj in potem tudi zapustila sodstvo, za katero pravi, da je premalo pokončno, preveč bojazljivo in s tem soodgovorno za stanje v družbi, ki se kaže kot nerazvita demokracija. Odstranjena sodnica vztraja, da si Slovenija zasluži boljše voditelje, kot jih ima danes, in da je menjava na oblasti nujnost, če si želimo normalizacije v družbi. Več

»Tako dodelanega portala ni nikjer na svetu«

Predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Kozma Ahačič (1976) je eden najprepoznavnejših slovenskih jezikoslovcev in eden tistih, ki se najodločneje zavzemajo za to, da bi o jeziku, ki ga govorimo, v vsakdanjem življenju razmišljali čim več. Lucidna, jedrnata premišljanja o jezikoslovju in družbi, ki jih objavlja v Delu, so pred časom izšla v esejistični zbirki Kozmologija. Izogiba pa se komentiranju aktualnega političnega dogajanja, saj je prepričan, da je znanost za vse in da je kot taka prostor, ki mora ostati karseda apolitičen. Je pobudnik in urednik spletnih portalov Fran (www. fran.si), na katerem so dostopni vsi pomembnejši slovarji slovenskega jezika, ter Slovenske slovnice in pravopisi (fran.si/slovnice-in-pravopisi/). Zadnji projekt, pri katerem je sodeloval kot koordinator, pa je pionirski portal Franček (www.franček.si), ki želi slovenski jezik inovativno približati mladim. Več

»Zahod, kakršnega poznamo, propada«

Nekateri ga imajo za zvezdniškega filozofa, ker se pojavlja v medijih in na festivalih. Drugi pravijo, da je Platona in Junga prekuhal za gospodinje. Tretji ga obtožujejo plagiatorstva. A vendar ga v njegovi državi vsi, ampak res vsi, berejo. Galimbertijeva najnovejša knjiga, Il libro delle emozioni, Knjiga občutij, je izšla ta teden, njegova založba Feltrinelli pa jo že promovira kot novo uspešnico. Več

»Ta film je postal svetovni problem«

Čeprav je Mako Sajko (rojen leta 1927 v Tržiču) – dobitnik letošnje Štigličeve nagrade za življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije – ustvarjalno pot neprostovoljno končal že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, je njegov opus izjemno bogat in vpliven: posnel je kar 17 kratkih dokumentarnih filmov, ki so bili po izbiri obravnavane tematike, slogu pripovedovanja in tehnični izvedbi nedvomno pred svojim časom. Njegovi eksperimentalni, družbenokritični filmi kažejo tako napredno miselnost, da so izjemno relevantni še danes. Na letošnjem umetniškem trienalu EKO8 v Mariboru so predvajali njegov dokumentarec Strupi (1964), ki v svetu velja za pionirski izdelek v žanru okoljevarstvenega dokumentarca, na letošnjem festivalu kratkih filmov FeKK v Ljubljani pa je bil predstavljen njegov film Stopnice ljubezni (1971), ki govori o ljubezenskih zvezah, nastalih na podlagi ženitnih oglasov. Ker Sajko verjame, da je vloga dokumentarnega filma spodbujanje družbenih sprememb, je snemal napredne filme, ki jih je močno zaznamovala družbena angažiranost: obravnavali so teme, o katerih je javnost molčala. Slavica Exception (1971) iz feministične perspektive portretno pripoveduje o delavski etiki mlade striptizete, Promiskuiteta (1974) govori o nevarnosti nezaščitenih spolnih odnosov, Kje je železna zavesa (1961) preroško napoveduje konec strogo varovane meje med vzhodno in zahodno Evropo. Njegov daleč najbolj razvpit dokumentarec pa je Samomorilci, pozor! (1967), ki je prekinil dolgoletni molk o žgoči problematiki samomorov med mladimi Slovenci, z njim pa je ugasnila tudi Sajkova kariera. Film je oblasti stopil na žulj, ker je pokazal zlaganost idealne podobe srečne socialistične mladine, zato je vizionarskega režiserja izobčila iz filmskega sveta. Njegovo delo, čeprav ga je politični sistem utišal na vrhuncu ustvarjalne poti, živi naprej. Štiriindevetdesetletni Mako Sajko velja za eno največjih imen v zgodovini slovenskega filma. Več

»Vlada, ko določa prioritete v epidemiji, nima prostih rok, pač pa mora upoštevati ustavo«

Vlada je v zadnjem letu in pol večkrat kršila ustavo, še večkrat zakonodajo, za sodne odločbe, ki jo opozarjajo na to, pa se ne zmeni preveč. Protiustavni posegi v človekove pravice, nezakonite kadrovske menjave na najvišjih položajih, presojanje primernosti tožilcev in sodnikov glede na njihove odločitve v zadevah, ki se nanašajo na največjo vladno stranko … O vsem tem in o posledicah takšnega načina delovanja vlade ter tudi državnega zbora in predsednika republike, smo se pogovarjali s Samom Bardutzkim, predstojnikom katedre za ustavno pravo na ljubljanski pravni fakulteti. Več

»Ljudje, ki odlašajo s cepljenjem, so pogosto le prestrašeni, saj ne vedo, komu bi zaupali«

Sašo Dolenc ni navaden znanstvenik, veliko nastopa, javno, na družbenih omrežjih, piše poljudnoznanstvene knjige in se vseskozi trudi, da bi se znanje o dognanjih znanosti bolj razširilo med ljudmi. A če gre sklepati po zavračanju cepljenja, če gre sklepati po množici teorij, ki krožijo naokoli, in navsezadnje, če gre sklepati tudi po načinu, kako oblast obvladuje epidemijo, postane jasno, da družba res potrebuje koga, ki ji bo prinesel ogenj, Prometeja, ki jo bo razsvetlil. Veliko težav, ki nas čakajo jeseni, je neposredna posledica napačnih odločitev oblasti, ki v ljudeh ni prebudila večjega zaupanja v cepljenje in znanstvene argumente. Sašo Dolenc to še vedno poskuša, vseskozi in vztrajno. Več

»Ker bo sposojeni denar treba v prihodnosti vrniti, bomo še kako občutili, kako živ je neoliberalizem«

Dr. Peter Klepec je raziskovalec na Filozofskem inštitutu Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. Je član kolektiva svetovno znane ljubljanske lacanovske šole. V zadnjem obdobju, ki ga je zaznamovala finančna kriza, je skozi psihoanalitično optiko analiziral sodobni kapitalizem. Pot ga je prek dveh monografij v zbirki »Kapitalizem in perverzija« privedla do proučevanja krize. Klepec, ki na inštitutu vodi raziskovalni projekt »Filozofija krize: ekonomija-politika-ekologija«, krizo – ki ima danes seveda obliko kovidkrize – primerja z nočno moro. Kar pa pomeni tudi, da se iz nje lahko zbudimo. Več

»Bistveno je, da politike, ki so že na oblasti, prisilimo v pravično delovanje in dosežemo, da se nas, ljudi, v bistvu bojijo«

Njegova senzibilnost je izjemna – bržkone našemu najprodornejšemu režiserju mlajše generacije Žigi Divjaku (1993) uspeva z gledališkimi projekti kontinuirano osvetliti najbolj žgoče družbene teme. Brez moraliziranja nas s svojo umetnostjo sprašuje, ali je to res skupnost, v kakršni si želimo živeti. Cenita ga občinstvo in stroka – v zadnjih letih je prejel nekaj najprestižnejših nagrad, samo letos Župančičevo nagrado Mestne občine Ljubljana za vrhunske stvaritve na umetniškem področju, njegova predstava pa je bila že drugič razglašena za najboljšo predstavo Borštnikovega srečanja: tokrat je bil to avtorski projekt Gejm, ki se sprašuje o odgovornosti slovenske mejne politike za življenje in usodo beguncev. Trenutno pa ga najbolj zaposluje okoljska problematika, ki bo predmet njegovega novega gledališkega projekta Vročina – premiera je predvidena za jesen. Prepričan je, da nam zmanjkuje časa: če bi zares dojeli stanje, v katerem je naš planet, bi šli takoj na ulice, vsi, in zahtevali spremembe takoj, tudi s silo, če bi bilo to potrebno. Več

»Stroka je povožena, velja le še politična volja«

Po naših podatkih je bilo poročilo o nadzoru v prvotni različici napisano zelo korektno, potem pa je generalni direktor policije zahteval dopolnitev v tistem delu, ki govori o tako imenovani enaki obravnavi rumenih jopičev. To je tudi edini očitek nadzora. Poročilo govori o tem, da je bilo ukrepanje policije strokovno, zakonito, učinkovito, da je bilo pridržanje izvedeno zakonito. V opozorilu pred odpovedjo pa se zdaj sklicujejo izključno na omenjeno enako obravnavo rumenih jopičev. Po našem mnenju ni podan niti eden od zakonskih razlogov za izrek opozorila pred odpovedjo, saj ni šlo za kršenje pogodbenih obveznosti. Zato je izrečeno opozorilo nezakonito. Več

»Pri gradnji jedrske elektrarne prebivalcev ni nihče nič vprašal. Tokrat bi bilo treba vprašati ljudi.«

Miroslav Gregorič (1948) je magister strojništva z eno najvidnejših mednarodnih karier. Leta 1973 je diplomiral na ljubljanski strojni fakulteti s temo Računsko določevanje karakteristike hladilnega stolpa termoelektrarne Šoštanj III, šest let kasneje pa magistriral s področja prenosa toplote in snovi na državni univerzi Oregon. Med letoma 1989 in 2002 je bil direktor Uprave RS za jedrsko varnost. Leta 2002 ga je vlada na predlog ministra za okolje, prostor in energijo Janeza Kopača razrešila, predvsem zato, ker se ni strinjal z ustreznostjo lokacije za odlagališče radioaktivnega onesnaženega materiala iz rudnika Žirovski Vrh. Odlagališče je na lokaciji nastalo, Gregorič pa je začel mednarodno pot. Leta 2002 je postal predstavnik komisije Združenih narodov UNMOVIC, ki jo je vodil dr. Hans Blix, in v Iraku vodil inšpektorje, ki so tam iskali orožje za množično uničevanje. Čeprav ga niso našli, so marca 2003 ZDA in Združeno kraljestvo brez predhodne odobritve napada Varnostnega sveta Združenih narodov napadli Irak, ki ga je vodil Sadam Husein. Gregorič se v slovensko državno ali javno upravo ni več vrnil, pravi, da se povabil ne spomni. Med drugim je šest let deloval pri Mednarodni agenciji za jedrsko energijo (IAEA) na Dunaju na področju jedrskega varovanja, na to področje pa se veže tudi večina projektov, ki jih izvaja v več državah. Več

»V tem trenutku ne vidim načina, kako bi se lahko izognili novim zaprtjem šol«

Ana Nuša Kern, ravnateljica Osnovne šole Preserje pri Radomljah, je ena najprodornejših in najinovativnejših pedagoginj v Sloveniji, njena šola pa je prva v Evropi začela delovati po načelih teoretika izbire Williama Glasserja, ki v ospredje postavlja odgovornost posameznika za svoja dejanja. Z zavestjo o tej odgovornosti za zaposlene in učence ravnateljica Kernova v pogovoru razkriva veliko stisko, s katero zaradi neodzivnosti ministrstva za šolstvo na grožnjo četrtega vala epidemije koronavirusne bolezni pričakuje hitro bližajoče se šolsko leto. Več

»Pri moji odstavitvi ne gre zame, gre za javno televizijo, ki noče postati državna«

Na RTV SLO se dogajajo veliki pretresi. Nedvoumno so ti povezani s prihodom novega generalnega direktorja Andreja Graha Whatmougha. Ta je ob izvolitvi dejal, da se ne bo vtikal v program, a počne prav to. Na začetku poletja je napisal mnenji in v njiju osebno, kot direktor, ocenil, da je uredništvo informativnega programa naredilo dve veliki napaki. Gre za zgodbi o diplomi poslanca DeSUS Simonoviča in predvajanju pogovora z izraelskim veleposlanikom. Uredništvo in novinarje pa je javno podprla direktorica Televizije Slovenija, ki zaradi »političnega konstrukta« ni želela odstaviti odgovorne urednice informativnega programa Manice J. Ambrožič. Naslednja poteza je bila pričakovana, generalni direktor se je prejšnji teden, sredi poletja torej, odločil, da bo zamenjal direktorico Televizije Slovenija Natalijo Gorščak. Ni še jasno, ali bo to storil kar sam ali bo iskal soglasje v programskem svetu. Več