• Damjana Kolar

    2. 3. 2024  |  Kultura

    Film tedna / Ingeborg Bachmann: potovanje v puščavo

    V Kinodvoru bo od 6. marca na ogled film Ingeborg Bachmann: potovanje v puščavo nemške režiserke, scenaristke in igralke Margarethe von Trotta, ki velja za eno vodilnih imen nove nemške kinematografije in evropskega avtorskega filma. Film govori o burnem razmerju med Ingeborg Bachmann, eno največjih nemško pišočih pesnic 20. stoletja, in slavnim dramatikom Maxom Frischem.

  • Vanja Pirc

    1. 3. 2024  |  Mladina 9  |  Kultura

    Adam in tuba / Prva knjiga iz Slovenije, ki se je uvrstila na ameriški seznam najboljših del za otroke

    Po nedavni poglobljeni in odmevni predstavitvi slovenske ilustratorke Alenke Sottler v pomembni ameriški reviji za sodobno ilustracijo 3x3 Magazine so slovenska ilustracija in z njo tudi slovenska otroška literatura in založništvo tovrstnih knjig doživeli še eno ameriško priznanje.

  • Gregor Kocijančič

    1. 3. 2024  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Plošča

    Erika de Casier: Still

    Tretja plošča danske pevke portugalskih korenin je popolnoma prežeta z nostalgijo. Glasbenica je zazrta v zlata leta ameriškega R & B-ja, v zapuščino MTV-jevskih presežkov s preloma tisočletja, kot je Aaliyah, na katero se nemalokrat sklicuje precej neposredno, hkrati pa se spogleduje s tradicijo britanske klubske elektronike, predvsem ležernih jungle in garage ritmov. Gre za učinkovito, a zaradi izvajalk, kot je PinkPantheress, že nekoliko prežvečeno formulo, ki v odsotnosti radikalnih zasukov obrodi nekoliko postane rezultate. Ob močni konkurenci mojstric sodobnega (alternativnega) R & B-ja, kot so denimo Kelela, SZA, Amaarae in Tinashe, Erika de Casier enostavno ne tvega dovolj, da bi zares izstopala iz sivega povprečja.

  • Jaša Bužinel 

    1. 3. 2024  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Plošča

    Laetitia Sadier: Rooting for Love

    Pop muzika in družbena kritika se redko znajdeta v istem stavku, a to ne velja za diskografijo francoske (avant)pop socialistke in vodilne sile kultne britanske zasedbe Stereolab, ki je ob prelomu tisočletja s svojim cinematičnim transžanrskim pristopom krojila prihodnost kitarske muzike. Njena peta solo plošča je prepredena z zanjo značilnimi nasprotji – na eni strani žametni večplastni vokali in sofisticirani aranžmaji v tradiciji psihedeličnega »komornega« popa (mešani zbor, orgle, vibrafon, pihala, večplastni sinti), na drugi eksplicitni verzi o civilizacijskih travmah, utopijah, družinskem nasilju, femicidu, veri v boljšo prihodnost, samopomoči in ljubezni kot protistrupu za vse hudobije tega sveta.

  • Borja Borka

    1. 3. 2024  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Plošča

    IDLES: TANGK

    Ob zatonu draži zadnje generacije britanskih kitarskih ustrojev, ki ciklično pretresajo in krojijo pop sceno, se je zgodil logičen obrat »back to the roots«, eden glavnih udarcev tega novega vala pa je bristolski punkovski šus zasedbe Idles. Ta ravna predvidljivo: njen peti album je najmanj punkovski in produkcijsko najbolj sčiščeno čvrst doslej. TANGK je sicer še zmeraj tank – masiva zvoka, ki ruši ovire pred sabo –, a je manj kričeč, hreščeč, divji in glasen od prvih (treh) plat. Je preprosto bolj dostopen, največja sprememba pa je nedvomno opazna pri vokalistu Joeju Talbotu, ki tokrat prav nič ne bevska, ampak poje in na trenutke celo skoraj (nedopustno!) šepeta. Vrnite nam zvočne klofute!

  • Jaša Bužinel

    1. 3. 2024  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Plošča  Za naročnike

    MGMT: Loss of Life

    Težko bi našli bend, ki bi bolje utelešal hipstersko ero iz obdobja 2008–2013 in ki bi v nadrealističnih verzih in s pompoznim, bleščičastim imidžem bolje reflektiral samovšečno pretencioznost in cinični hedonizem takratne mainstreamovske indie scene (hita Time to Pretend in Kids se nedvomno potegujeta za naslov himne milenijske generacije). Z albumoma Oracular Spectacular (2007) in Congratulations (2010), nespornima mejnikoma v popu tistega obdobja, je posredno tudi napovedal kasnejše slogovne usmeritve v širši pop sceni, obrat k nostalgiji in halucinogenim šestdesetim letom, ki je kasneje prinesel imena à la Tame Impala. Preboj od nihčejev do superzvezdnikov je bil bliskovit in fatalen za kasnejšo kariero članov zasedbe. Hajp je takrat oplazil celo našo deželo, ko je dvojec brezplačno nastopil v Mariboru (mobilni operaterji so v predinfluencerski dobi za promocijo svoje ponudbe uporabljali živo muziko!).

  • Bernard Nežmah

    1. 3. 2024  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Charles Darwin: O izražanju čustev pri ljudeh in živalih

    Njegovo delo o izražanju čustev poldrugo stoletje kasneje seveda ni več vsebinski novum, zato ga velja umestiti v zgodovino vednosti. Ob izidu je šlo za prelomna dognanja. V viktorijanski dobi, ki jo je oblikovalo 63 let vladavine kraljice Viktorije, je dominirala olika, ki je določala obnašanje, v katerem je spodoben človek obvladoval in zadrževal čustva. Iz literature so bile denimo izgnane psovke in kletvice za izražanje strasti, kot sta jeza in bes. V tem ozračju je nastopil Darwin in sistematično afirmiral široko paleto izražanja čustev, jih opisal kot naravno stanje človeka, tudi kultiviranega. Še več, kot čuteča bitja je prepoznal številne vrste domačih in divjih živali, poleg predvidenih stanj, kot sta recimo jeza in strah, je opisal celo osuplost.

  • Matej Bogataj

    1. 3. 2024  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Uwe Timm: Ikarija

    V romanu Rdeče nemški pripovednik Uwe Timm (1940) obdela tri poglede na upor proti kapitalu in revolucijo. Enega predstavi mlajše dekle pisca pogrebnih govorov, ta je precej mlačen. Pripovedovalec pa malce nostalgično gleda na čase druženja in utopičnih idej, saj se mu zavest po smrtni nesreči suklja na vse strani. Predvsem se spominja priprav na zadnji govor, posvečen staremu tovarišu, ki idealov ni opustil in je skrbno beležil, tudi na podlagi klasikov marksizma 20. stoletja, šibke točke kapitalizma in njegove premetene strategije. Tokrat, v Ikariji, se Timm odpravi še nazaj, v čase utopičnega socializma. Ikarija je dobila naslov po skupnosti, kakor jo je teoretsko zasnoval francoski mislec Étienne Cabet, ko je zaživela v praksi na ameriških tleh, pa so se pokazale vse pomanjkljivosti projekta.

  • Gregor Kocijančič

    1. 3. 2024  |  Mladina 9  |  Kultura  Za naročnike

    Slikarski roboti v ringu

    Ko je Sanja Fidler, naša vodilna strokovnjakinja za računalniški vid in strojno učenje, ki pri megapodjetju NVIDIA, glavni gonilni sili pri razvoju naprednih računalniških čipov, vodi oddelek za umetno inteligenco, v lanskem intervjuju za Mladino spregovorila o poklicih, ki jih namesto človeka lahko opravlja umetna inteligenca, je bila precej (tehno)optimistična. »Vpliv umetne inteligence tu ni le negativen, omogočila bo tudi ogromno novih delovnih mest,« je povedala in kot primer navedla popolnoma nov poklic, imenovan »inženirstvo promptov«. »Naloga tistega, ki opravlja ta poklic, je oblikovanje učinkovitih besednih ukazov, s katerimi je mogoče iz generativne umetne inteligence iztisniti najboljše mogoče rezultate,« je pojasnila znanstvenica.

  • Marcel Štefančič jr.

    1. 3. 2024  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Samo 3 dni

    Policaj Rayane (Tarek Boudali), Clouseau nove dobe, bolj nevaren sebi kot kriminalcem, kralj spodletavanja, mora tokrat – v nadaljevanju akcijske komedije Samo 30 dni – rešiti svojo babico, resničnostno vplivnico, ki so jo ugrabili tako generični kriminalci (mehiški kartel), da hočejo v zameno dva smaragda. Jasno, na voljo ima samo tri dni, a tudi to je več kot dovolj, da ne spodleti le v eni stvari – v implementaciji Beckettovega dictuma: Poskusiti znova! Še enkrat spodleteti! Spodleteti bolje! Rayane – po malem tudi Indy, Bond in Ethan Hunt (»Sporočilo se bo uničilo v treh sekundah«) – se pač zaveda, da je mogoče vedno – vselej, zmeraj, vsakokrat – spodleteti bolje. Do končne zmage. (kino)

  • Marcel Štefančič jr.

    1. 3. 2024  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Dirka za slavo

    Neposredni prenosi dirk v rallyju za svetovno prvenstvo so precej, precej atraktivnejši in kinetičnejši od »dirk za slavo« v tejle wikipedijski, televizijsko neambiciozni hagiografiji rivalstva med teamoma Lancie in Audija (Italija vs. Nemčija, dvokolesni pogon vs. štirikolesni pogon, vino vs. kis), ki je kulminiralo leta 1983, tem bolj, ker se film precej, precej več časa posveča Cesareju Fioriu (Riccardo Scamarcio), ne ravno intrigantnemu šefu Lancie, kot pa dirkačem, recimo legendarnemu Walterju Röhrlu (Volker Bruch), »naveličanemu zmagovanja« (»Zmagovati hočejo le luzerji«), ki je tako briljanten/samozavesten/odbit, da se med dirko na lepem ustavi in pokramlja s kakim mimoidočim kmetom. (kino)

  • Marcel Štefančič jr.

    1. 3. 2024  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Cat Person

    Študentka (Emilia Jones), ki se vse preveč pogovarja s svojo tesnobo, v artkinu spozna starejšega moškega (Nicholas Braun), za katerega je takoj jasno, da je toksičen in nevaren, toda kljub temu začne z njim zmenkovati (in sekstirati), film – šokantna moralka, posneta po famozni noveli Kristen Roupenian – pa potem dela vse, da bi čim bolj predvidljivo in generično upravičil in ekraniziral citat Margaret Atwood, ki stoji na začetku: »Moški se bojijo, da se jim bodo ženske smejale. Ženske se bojijo, da jih bodo moški ubili.« (VOD – Amazon Prime Video)

  • Marcel Štefančič jr.

    1. 3. 2024  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Dream Scenario

    Nicolas Cage igra v petih – ali še več – filmih letno. Včasih imate občutek, da je povsod. In vsakič – v vsaki vlogi, v vsakem, še tako bednem filmu – da vse od sebe. Sleče se, znori, izživi. Cage rage!

  • Marcel Štefančič jr.

    1. 3. 2024  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Pošast

    Ljudje so postali neberljivi. Zakaj? Ker branje vedno vključuje toliko predsodkov in skorumpiranih prizm, da resnica vedno ostane tam zunaj, dosje X. Ko na začetku zgori stavba, v kateri je tudi nočni klub, »bar s hostesami«, tempelj heteroseskualne dominacije in represivne patriarhalne binarnosti, se vsi sprašujejo, kaj se je zgodilo, toda Saori (Sakura Ando), samohranilka, ima hujši problem, saj se ji zdi, da se njen sin Minato (Soya Kurokawa), »zlat otrok«, čudno obnaša in da je verjetno žrtev »zbadanja«, šikaniranja, ustrahovanja, bullyjinga, le da avtor tega šolskega nasilja ni kak njegov vrstnik, temveč gospod Hori (Eita Nagayama), njegov učitelj. Saori trdi, da ga je Hori pretepel, učiteljski zbor – obraz kamnito hladne vljudnosti, »vajen staršev«, obseden z »ugledom šole« – pa trdi, da gre za nesporazum in da je prišlo le do »stika« med Horijevo roko in Minatovim nosom. Saori ravnateljici in ostalim učiteljem očita, da so nečloveški, ker Horija nočejo kaznovati, črtati in odpustiti, toda potem ji Hori razkrije: »Vaš sin je nasilnež. Minato nadleguje Jorija.« Saori se zgrozi, ne verjame, Horiju zabrusi, da ima »prašičje možgane«.

  • Marcel Štefančič jr.

    1. 3. 2024  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Neskončni spomin

    Max Ophüls je posnel številne klasike, tudi Užitek, Vrtiljak ljubezni in Ljubimkanje, v katerih je ljubezen le vrtiljak smrti, le izraz vrtoglave obsedenosti s časom – čas tu ni rešitev, temveč past. Ljudje tu, kot je nekoč zapisal Matjaž Klopčič, Ophülsov fen (njegovo Cvetje v jeseni je reimaginacija Užitka, Vrtiljaka ljubezni in Ljubimkanja), sredi največje sreče in sredi popolnega blagostanja nenadoma pomislijo na smrt.

  • Marcel Štefančič jr.

    1. 3. 2024  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Jama

    Če ste videli De Palmovo Usodno žensko (2002), potem veste, da se začne z veliko tatvino (na festivalu v Cannesu), prepleteno s počasnim zapeljevanjem, ekstremno visokimi petkami, seksom in Ravelovim Bolerom. Jama se začne z revizijo te megasekvence: Mia (Lea Cok) in Kevin (Marko Plantan), mala kriminalca, slovenska Bonnie in Clyde, skušata pokrasti Emo (Darja Krhin), privilegiranko na ekstremno visokih petkah (»Življenje je kazino, dovolj je, da enkrat zmagaš, in če izgubiš, naslednji dan dobiš nov žeton,« ji med podmiznim pettingom prede Kevin, slovenski Hamlet, kar Mio prelevi v slovensko Ofelijo), toda Dejan Babosek, avtor Preboja in Izhoda (tovarna videospotov), nima toliko potrpežljivosti – ne toliko časa in denarja – kot De Palma, zato jo hitro ucvre v gozd, na eminentno slovensko lokacijo, kjer lahko skrije svoj nizek budžet, kjer lahko prevzame kontrolo in kjer je lahko žanrsko učinkovit in bojevit. Mia namreč Emo pobije z baterijo. In ker sta ljubimca prepričana, da je mrtva, jo vržeta v prtljažnik ter jo odpeljeta v gozd, kjer se je skušata znebiti, toda – medtem ko si verbalno merita, kdo ima »daljšega« (Mia!) – jima Ema, ki na lepem oživi, zbeži. Bosa. V minici. Pred njo pa blato, močvirje, bodice.

  • Dora Trček

    1. 3. 2024  |  Mladina 9  |  Kultura  Za naročnike

    Proti generičnosti in dolgčasu

    Že dolgo ni bilo o kakšni razstavi umetniških del izrečenih toliko besed kot o razstavi Spekter, ki so jo ob svoji 70-letnici pripravili v Umetnostni galeriji Maribor. Razstava, ki se je odprla 2. februarja, na ogled pa bo kar do 3. decembra 2025, in naj bi razpirala »spekter pogledov, pozicij, oblik v umetniških delih iz Zbirke UGM in v umetnosti razstavne dejavnosti same«, je sprožila živahne debate in komentarje ter konstruktivne dialoge na družbenih omrežjih in celo v pismih bralcev mariborskega časnika Večer. Ti so po eni strani hvalili svežino, dinamiko, raznolikost in drznost postavitve, po drugi pa so se obregnili ob živahne barvne tapete, ki naj bi »razvrednotile umetnine« ter »aranžersko« in ne »umetnostnozgodovinsko« logiko postavitve.

  • Izak Košir

    1. 3. 2024  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Dogodki

    Pozor, kultura

    02/03—10/03

  • Stanka Prodnik

    1. 3. 2024  |  Mladina 9  |  Kultura  |  TV  Za naročnike

    TV komentar / In vendar se premika na TV Slovenija

    Čeprav se še vedno pogosto čudimo, ko gledamo informativni program TV Slovenija, pa se vendarle začenjajo počasi čutiti spremembe – in to v dobrem smislu. Kot bi začeli na TV Slovenija tisti ljudje, ki so bili zatolčeni in leta postavljeni na stranski tir, dihati. In kot bi si mislili: delali bomo točno to, kar mislimo, da je treba, ker če se vrnejo Janševi politični zamaknjenci, nas bodo itak zamenjali. In to je prekleto res.

  • Saša Eržen

    1. 3. 2024  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Hudo

    NBA-natikači

    Preden odrinete na poletne počitnice, bo treba iti še kar nekajkrat spat, a nemara ne bo odveč, če že zdaj razmislite o tem, kaj boste letos na morju nosili na nogah. Ako vam utrip poskoči ob severnoameriški profesionalni košarkarski ligi NBA ter obuvala znamke Crocs povezujete z udobjem in praktičnostjo, se le hitro zagrebite za njihove nove natikače iz kolekcije Echo, ki so prek spleta kot »natikači za na bazen« že naprodaj tudi pri nas. Namenjeni so ženskam in moškim, izdelani iz materiala croslite, ki ni ne guma ne plastika, ter vliti v enem kosu. Krasi jih logo NBA ter miniaturni koš s čisto pravo mrežo na levi in minaturno košarkarsko žogo na desni šlapi. Oba okraska sta, kot je pri kroksih v navadi, snemljiva, možno pa ju je seveda dopolniti z okraskom najljubšega moštva lige. Poleg lukenj za okraske imajo natikači še luknje za ventilacijo in za odtekanje vode. Čeprav se barvno povsem ujemajo s klasično košarkarsko žogo in posnemajo tudi njen vzorec, se v njih ni priporočljivo športno udejstvovati, saj lahko hitro pride do poškodb; primernejše so za komentiranje tekem s sodrugi ob kakšnem šanku.

  • foto: Igor Škafar

    1. 3. 2024  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Ulica

    Luca 

  • Dora Trček   |  foto: Nik Erik Neubauer

    1. 3. 2024  |  Mladina 9  |  Kultura  |  Portret  Za naročnike

    Tereza Prepadnik / Ilustratorka, ki pri ustvarjanju rada poišče otroka v sebi

    Iz njenih ilustracij izžarevajo hudomušnost, neobremenjenost in pristna očarljivost, občasno tudi nadrealističnost in fantastičnost podob, ki učinkujejo kot prizori iz nenavadnih, a prijetnih sanj. Morda je to zaradi močne, a sproščene in na trenutke otroško preproste linije, igrivih kompozicij in poenostavljene ploskovitosti figur ter omejene, a živahne barvne skale, morda zaradi prepletanja človeškega in živalskega sveta, kjer slednjemu pogosto namenja osrednjo vlogo. Njene mačke, psi in ptice imajo nenavadne proporce, poudarjene okončine ter izrazite nosove, zatopljeni pa so v povsem vsakdanja in rutinska (človeška) opravila.

  • Damjana Kolar

    1. 3. 2024  |  Kultura

    REJVikend / Vodnik po klubskih dogodkih

    Ne veste, kam v petek in soboto zvečer? Preverite, kaj smo izbrali za vas.

  • STA

    28. 2. 2024  |  Kultura

    Poskus ohranitve palestinske dediščine, ki ji zaradi vojne grozi izbris

    Muzej na zasedenem Zahodnem bregu se je odločil na ogled postaviti dela palestinskih umetnikov iz Gaze. Razstava je opisana kot umetniška demonstracija v znak solidarnosti s palestinskim ozemljem, ki ga je vojna močno prizadela, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

  • STA

    27. 2. 2024  |  Kultura

    To so bili neki lepši in srečnejši časi

    V Galeriji Photon bodo danes, ob 19. uri odprli  pop-up razstavo srbskega fotografa Dragana Teodorovića - Zeke z naslovom To je bilo neko lepše i srećnije vreme (To so bili neki lepši in srečnejši časi) in predstavili istoimensko monografijo. Teodorović - Zeko že več kot 40 let spremlja skupine jugoslovanske rock scene in ustvarja spomine z njihovih koncertov.

  • STA

    27. 2. 2024  |  Kultura

    Kako so ženske soustvarjale znanost v Jugoslaviji

    V Atriju ZRC v Ljubljani bo v petek, 1. marca ob 18. uri potekal pogovor o knjigi Naše znanstvenice. Kako so ženske soustvarjale znanost v Jugoslaviji, na katerem bodo sodelovale: Jovana Mihajlović Trbovc (ZRC SAZU), urednica knjige, in avtorice prispevkov: Manca G. Renko (ZRC SAZU), Nives Ličen (Filozofska fakulteta UL), Nada Kraševec (Kemijski inštitut), Barbara Vodopivec (ZRC SAZU). Dogodek bo povezovala Tita Mayer (Val 202).

  • STA

    26. 2. 2024  |  Kultura

    Evrovizija / Izrael namignil na možnost izstopa

    Izrael je v nedeljo opozoril, da obstaja možnost, da ne bo sodeloval na letošnjem tekmovanju za pesem Evrovizije, če bodo organizatorji - Evropska radiodifuzna zveza (EBU) - zavrnili besedilo pesmi njihove predstavnice Eden Golan kot preveč politično. Pevka Eden Golan naj bi maja v Malmöju na Švedskem nastopila s pesmijo October Rain.

  • Uredništvo

    26. 2. 2024  |  Kultura

    Dunajski model socialnih stanovanj

    V Muzeju novejše zgodovine Celje bo od 29. februarja do 14. aprila na ogled razstava Dunajski model socialnih stanovanj, ki je nastala v sodelovanju med Avstrijskim kulturnim forumom Ljubljana, Muzejem novejše zgodovine Celje in organizacijo Wiener Wohnen, ki deluje pod okriljem mesta Dunaj. Razstava bo s spremljevalnimi dogodki predstavila  dunajsko stoletno tradicijo uspešnega modela gradnje socialnih stanovanj.

  • Damjana Kolar

    24. 2. 2024  |  Kultura

    Film tedna / Pošast

    V Kinodvoru bo od 28. februarja na ogled film Pošast, ki ga je režiral Hirokazu Koreeda, glasbo pa je napisal lani preminuli maestro Ryuichi Sakamoto. Film opisuje nasilen incident na japonski šoli, ki še enkrat pokaže, da ima resnica več obrazov.

  • Gregor Kocijančič

    23. 2. 2024  |  Mladina 8  |  Kultura  Za naročnike

    Porogljive potegavščine ljubljanskega Michelangela

    Sprotni slovar slovenskega jezika izraz trolanje razlaga kot »pisati sporočila na družbenih omrežjih z namenom doseči čustveni odziv pri drugih uporabnikih« in »s takim ravnanjem določenemu uporabniku družbenega omrežja namenoma povzročati nelagodje«. The Miha Artnak, grafični oblikovalec, konceptualni umetnik in nabrit satirik, pa trola tudi onkraj medmrežja, denimo v galerijah in medijih. Njegova zadnja pustolovščina na presečišču umetnosti in trolanja je slikarska razstava Last, ki so jo prejšnji teden odprli v ljubljanski Galeriji Vžigalica.