Na ogled tudi tisti dnevi, ki jih umetnik v celoti preživi v postelji

V Kinu Šiška je do 2. novembra na ogled razstava berlinskega umetnika Maxa Graua z naslovom Love & Work [floating], ki je bila zasnovana posebej za ta razstavni prostor. Prosto lebdečo instalacijo novih in starih del ter fragmentov sestavljajo fotografije, risbe, e-maili, dnevniški zapisi, ljubezenska pisma prijateljem in drugim umetnikom. Kuratorja razstave: Lara Plavčak in Miha Kelemina. Več

Trk prava in verskih prepričanj

V slovenskih kinematografih bo od 18. oktobra dalje na ogled drama Sodnica, v kateri spremljamo, kaj se zgodi, ko trčita pravo in verska prepričanja, pa tudi razmerje med čustvi in razumom. Film je režiral Richard Eyre, scenarij pa je po svojem romanu V imenu otroka priredil Ian McEwan, eden najbolj prepoznavnih sodobnih britanskih pisateljev, ki je bil že šestkrat nominiran za Bookerjevo nagrado, leta 1998 pa jo je prejel za roman Amsterdam. Mnogi njegovi romani so doživeli uspešne filmske priredbe: V naročju tujcev (r. Paul Schrader), Nedolžen (r. John Schlesinger), The Cement Garden (r. Andrew Birkin), Pokora (r. Joe Wright), Na obali Chesil (r. Dominic Cooke). Več

O ekskluzivni lastnini in umetnosti

Slavni ulični umetnik, grafitar in politični aktivist Banksy si je prejšnji teden privoščil potegavščino, ki se je bo, vsaj dokler se nekdo ne spomni česa še bolj bizarnega, držal sloves »najbolj drznega pranka v zgodovini umetnosti«. Eno njegovih bolj znanih umetnin, Deklico z balonom, je neznani kupec na dražbi v Sotheby’su kupil za več kot milijon funtov. A le nekaj trenutkov po tistem, ko je bilo umetniško delo uradno prodano, se je sprožil mehanizem, skrit v sliki, in jo razrezal na papirnate trakove. Več

Ljubezen je resnica

Nemirno 18. stoletje je spočelo marsikaj izredno pomembnega za evropsko zgodovino, med drugim tudi Lessinga in njegove drame. Gotthold Ephraim Lessing (1729–1781) je eden najpomembnejših evropskih mislecev in ustvarjalcev. S teoretskim besedilom Hamburška trilogija je utemeljil poklic gledališkega dramaturga, z esejem Laokoon pa je uspešno ubesedil razlike med likovno umetnostjo in literaturo. Tako je ta nemški razsvetljenec krojil misli in mnenja sodobnikov ter zaposloval tudi vse naslednje rodove. Ljubljanska Drama SNG je v repertoar v novi sezoni vključila njegovo Emilio Galotti (iz leta 1772) kot eno izmed dram, ki ustrezajo letošnji usmeritvi v intimo – v notranje svetove. Več

Žiga Divjak: Kot družba lahko obstanemo le, če bomo problem drugega razumeli kot svoj lastni problem

Šestindvajsetletni Žiga Divjak se je s svojimi dosedanjimi predstavami gledališkemu občinstvu predstavil kot režiser, ki z izrazitim čutom za socialne in človeške krivice na podlagi dokumentarnega gradiva preizprašuje ustroj svetovne in slovenske družbe, zlasti v tistih njegovih razsežnostih, ki določajo misel in življenje posameznikov in posameznic. Njegove predstave so politične per se, vendar svoje raziskovalne (in kritične) osti ne usmeri v politike in politiko, temveč v »drobovje« družbe, saj ga zanima, kako se politične odločitve odražajo v življenju konkretnih ljudi, ne le tistih na vrhu družbene piramide ali na njenem dnu, ki so postali – kot je dejal pokojni sociolog Zygmunt Bauman – »kolateralna škoda« sistema, temveč zlasti v srednjem sloju. Zdi se, da je to poslušno, tiho, konformistično družbeno okolje tudi naslovnik njegovih predstav, saj želi v njem privzgojiti občutljivost za družbene krivice in razumevanje (težav) sočloveka. Več