• Damjana Kolar

    25. 3. 2019  |  Kultura

    Od skejtarjev do ekološke srhljivke

    Med 28. in 30. marcem bo v Kinodvoru potekal 4. mednarodni filmski festival Kinotrip, ki ga pripravljajo mladi člani Kinotripovega filmskega kluba, z njim pa ne nagovarjajo le svojih vrstnikov, temveč ljubitelje filma vseh generacij. Letošnji festival prinaša šest celovečercev, program kratkih filmov in bogat spremljevalni program. V času festivala bo potekala filmsko-kritiška delavnica Ostrimo pogled na Kinotripu!, razstava Fanzin Kinotripovih utrinkov, ob zaključku festivala pa bodo podelili Kinotripovo nagrado občinstva. Več

  • Staš Zgonik

    22. 3. 2019  |  Mladina 12  |  Kultura

    Homofobija, šovinizem in še anticepilstvo v SSKJ

    Ko v Slovarju slovenskega knjižnega jezika poiščete pomene besede ’žegen’, v geselskem članku najdete tudi besedno zvezo ’blažev žegen’. Razlaga te se glasi: »Kar je neučinkovito: cepljenje je bilo blažev žegen.« Več

  • Izak Košir

    22. 3. 2019  |  Mladina 12  |  Kultura

    Nekulturni neplačniki

    V Sloveniji so z neplačniki še vedno težave, veliko jih je tudi v umetnosti in glasbenem ustvarjanju. Glasba oziroma koncertna dejavnost je sploh posebno področje, ki je ranljivo predvsem zaradi sindikalne neorganiziranosti, zato so posamezni glasbeniki prepuščeni sami sebi, ko se ubadajo s prizorišči in organizatorji, ki niso poravnali računov za njihove nastope. Več

  • Marjan Horvat

    22. 3. 2019  |  Mladina 12  |  Kultura  Za naročnike

    S filmi, razstavami, glasbo in knjigami proti nestrpnosti

    Ni naključje, da bodo na letošnjem festivalu Hiša strpnosti, ki ga peto leto zapored organizirata Judovski kulturni center Ljubljana in Miniteater, kar osemkrat predvajali 15-minutni animirani film z naslovom Predalčki. Ta večkrat nagrajeni film, ki sta ga leta 2016 ustvarila Izraelka Daniella Koffler in Nemec Uli Seis, namreč ne izpričuje le vzorcev, prek katerih se travme ljudi, ki so preživeli drugo svetovno vojno, prenašajo na njihove otroke in vnuke, temveč ponuja tudi premislek o možnostih za osvoboditev iz ujetosti vanje. Predalčki – zgodbo je Kofflerjeva zasnovala na podlagi svoje življenjske izkušnje – pripovedujejo o mladem izraelskem dekletu Netti, ki se hoče preseliti v Berlin. Oče, sin preživelcev holokavsta, je ne more in noče podpreti pri njeni odločitvi. Netta vztraja, četudi se je tudi vanjo že v otroštvu »naselil« spomin na trpljenje njenih starih staršev v nacistični Nemčiji, kar je v filmu nazorno ponazorjeno. Ko Netta še kot otrok najde knjigo z zapisom o usodi njenih starih staršev v holokavstu, se tudi v njen največji predalček, tisti na levi, ki prekriva srce, naseli rumena judovska zvezda, s katerimi so nacisti označevali judovski živelj. Netta se vseeno preseli v Nemčijo, kar očetu zlomi srce. Nikoli več ne spregovori z njo. Več

  • Lara Paukovič

    22. 3. 2019  |  Mladina 12  |  Kultura  Za naročnike

    »To knjigo morate prebrati!«

    Blogerji in samooklicani spletni vplivneži – to so ljudje, ki življenje in poglede na svet v obliki virtualnih dnevnikov in posnetkov ali prek družabnih omrežij delijo z javnostjo, pri tem pa vzpostavljajo nekakšen kult osebnosti – imajo na javno sfero 21. stoletja vsaj takšen vpliv kot denimo znani igralci in glasbeniki. Področij, s katerimi se ukvarjajo, je precej: od potovanj in avtomobilizma do knjig, kulinarike in ličenja. Vzpon tistih, ki na svojih kanalih svetujejo v zvezi z najnovejšimi lepotnimi proizvodi in hrano, mimogrede pa priporočajo še kakšno knjigo, pa tudi takšnih, ki so polnokrvni knjižni blogerji, pri tem pa – torej pri knjigah, ki jih priporočajo – pogosto bolj sodelujejo z založbami, kot se zanašajo na svoj okus, je precej preoblikoval literarno področje. V tujini je tako že kar nekaj časa. Že leta 2012 je bil Peter Stothard, takratni urednik tedenskega časopisa o literaturi in kulturi The Times Literary Supplement, kritičen do knjižnih blogerjev – njihov vzpon bo šel na škodo literature, je opozoril. Več

  • Muanis Sinanović

    22. 3. 2019  |  Mladina 12  |  Kultura  Za naročnike

    Zakaj je Dnevni red nujno čtivo?

    Eric Vuillard, znan kot cineast in pisec polliterarnih besedil, je leta 2017 prejel Goncourtovo nagrado, francosko nagrado za roman leta, eno najuglednejših priznanj v svetu književnosti. Nagrado so mu podelili za Dnevni red, delo v dolžini novele, v katerem se prepletajo dokumentaristika, blaga fikcija in esejistični avtorski komentar. Za knjigo o peklenski komediji tehnokracije, opotekave diplomacije in praznem spektaklu v ozadju nacističnega naskoka na Evropo. Več

  • Bernard Nežmah

    22. 3. 2019  |  Mladina 12  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Jaša Zlobec: Moje življenje je moja revolucija

    Izbor pesmi in člankov publicista, prevajalca, dolgoletnega kolumnista Mladine, poslanca in ambasadorja Jaše Zlobca (1951–2011). Njegove tekste je danes zunaj konteksta resda težko brati, so pa nazorna zgodovina razvoja jezika kritike partijskega režima. Če je hotel pisati o prepovedanem, si je moral izmisliti poseben slog. Leta 1971 je posegel po resnem jeziku marksizma in z njim kot komunist izražal pomisleke o samoumevnosti vladavine komunistične nomenklature. Dobro desetletje kasneje je uvedel rubriko »Džuli Šviga«, v kateri je odigral tako radikalnega privrženca oblasti, da je stvari prignal do absurda. Vzemimo njegov najmočnejši tekst See you later, alligator. V času, ko ni bilo dovoljeno kritizirati najvišjih politikov, je kandidaturo Branka Mikulića za predsednika vlade opisal kot najboljšo možno izbiro. Več

  • Matej Bogataj

    22. 3. 2019  |  Mladina 12  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Ransom Riggs: Votlo mesto

    Votlo mesto je nadaljevanje Otoka nenavadnih otrok, nas opozarja že platnica, in res morda katere od številnih preobrazb ne razumemo, če nismo brali predhodnika. Vendar nas lahko očara nebrzdana domišljija, kajti to pisavo preveva čudežno: deset otrok s posebnimi sposobnostmi, veliko starejših, kot se zdi, prenaša svojo ravnateljico, začasno začarano v ptico, in išče kakšnega njene vrste, da jo spravi nazaj v vsaj približno človeško obliko. Ves čas jih lovijo človečnjaki in votleži, prvi vsaj na videz nekako človeški, drugi s številnimi jeziki in z ničimer omejeno krvoločnostjo. Več

  • Gregor Kocijančič

    22. 3. 2019  |  Mladina 12  |  Kultura  |  Plošča

    The Cinematic Orchestra: To Believe

    Britanski kolektiv The Cinematic Orchestra po dvajsetih letih delovanja še vedno zveni prav tako, kot bi sklepali iz njegovega imena: orkestralno in cinematično. Po več kot desetletju zatišja se vrača s ploščo, ki se precej oddalji od nu-jazz elektronike, s katero je zgradil svoje ime. Jazzovske prvine so pravzaprav prisotne zgolj v ritmih, melodije pa zdaj zaznamujejo predvsem klavirske jeremijade in melodramatična godala. Brez gostujočih pevcev, kot so na primer stari znanec zasedbe Roots Manuva, folk kantavtor Grey Reverend in Moses Sumney, ki nastopi z značilnim falzetom, bi plošča zvenela kot filmska glasba za kakšno ceneno TV-dramo, posneto po resnični tragični zgodbi. Več

  • Goran Kompoš

    22. 3. 2019  |  Mladina 12  |  Kultura  |  Plošča

    King Midas Sound: Solitude

    Čeprav se je ob izidu prikupnega prvenca pred desetimi leti zdelo, da bo producent Kevin Martin v navezi z vokalistoma Rogerjem Robinsonom in Kiki Hitomi z elektronskim dubovskim projektom King Midas Sound nagovoril širše občinstvo, je postalo že z naslednjo ploščo jasno, da ne bodo delali kompromisov. Nič drugače ni zdaj s tretjo ploščo, na kateri se Martin in Robinson studiozno in čustveno spoprimeta s psihološkim opustošenjem po razpadu ljubezenske zveze. Robinsonova iskrena spoken word poezija z referencami na Charlesa Bukowskega in Sylvio Plath in Martinov atmosferični, brneči minimalizem občutek samote razgalita tako pronicljivo in osupljivo, kot je to na filmskem platnu znal uprizoriti Bergman. Več