sLOVEnija skozi blodnjave oči Netflixa

Uradna spletna stran Republike Slovenije je te dni s ponosom oznanila, da se je naša majhna podalpska deželica znašla na Neftlixu, ameriškem velikanu za pretakanje videovsebin: »Sto dvainosemdeset milijonov naročnikov iz sto devetdesetih držav bo lahko gledalo serijo, ki sedeminštirideset minut prikazuje naravne, kulturne in gastronomske lastnosti Slovenije,« je zapisano v spletni objavi. Slovenija – oziroma ljubljanska gostilnica Žmauc – je namreč osrednja tema prve epizode druge sezone dokumentarnega resničnostnega šova Restaurants on the Edge (Restavracije na robu), v kateri »dream-team«, trojec samooklicanih rešiteljev propadajočih restavracij, po vsem svetu »rešuje« gostilne, ki imajo potencial, a nimajo najbolj premišljenih jedilnikov, propadale pa naj bi tudi zaradi slabih notranjeoblikovalskih odločitev. Večina gledalcev serije verjetno nikdar ni – in ne bo – potovala v Slovenijo, zato se bo o naši eksotični kulturi podučila na podlagi (za Slovenijo resnično nereprezentativnih) tradicij in značilnosti, na katere se osredotoča serija. Do konca svojih dni bodo živeli v zmotnem prepričanju, da je Slovenija dežela, kjer cele dneve glodamo polhe in se v jamah nacejamo z oranžnim vinom. Več

Romantika za 21. stoletje

Kako razložiti priljubljenost serije Normalni ljudje (Normal People) nekomu, ki ni prebral knjige megapopularne mlade pisateljice Sally Rooney, po kateri je posneta? Ne gre za pretanjeno analizo ženskega prijateljstva in italijanske družbe, kakršna je Genialna prijateljica, ne za zapleteno družinsko zgodbo kot v Prikritih plamenih – ravno tako priljubljenih serijah, posnetih po med bralstvom enako dobro sprejetih literarnih predlogah. Serija niti ni napet psihološki triler ali inteligentna kriminalka, kot na primer Netflixovi You, Peaky Blinders in Money Heist, če naštejemo še nekaj najbolj gledanih v zadnjem času. Dvanajst delov Normalnih ljudi prikazuje le to, kako se dva mladostnika z različnim ekonomskim ozadjem in enako nezmožnostjo izražanja čustev iščeta in najdeta, spet razideta in najdeta, spet razideta in ... ne najdeta. In še enkrat od začetka. Romantika za milenijsko generacijo pač. Več

Več kot le Modrijani

V torek so kulturni delavci v Ljubljani ponovno protestirali. Tokrat so se v sprevodu sprehodili od Prešernovega trga do ministrstva za kulturo in tam pustili odslužene predmete, ki predstavljajo njihov poklic. Aktiv kulturnih delavcev in delavk načrtuje nadaljevanje protestnih akcij, dokler se ne bo začelo ministrstvo za kulturo z njimi vsaj pogovarjati. S protestom želijo opozoriti tudi na zategovanje pasu zaradi zmanjšanja kulturnega proračuna, ki se jim zdi napačna rešitev, saj se delež proračuna, ki ga ministrstvo prejme na podlagi BDP, zmanjšuje že od leta 1991. Samo od leta 2012 se je zmanjšal za 20 odstotkov. Na čelu ministrstva za znanost, izobraževanje, kulturo in šport je bil tedaj Žiga Turk. V sklopu tedanjega varčevanja je vlada pod vodstvom SDS načrtovala odpravo Javne agencije za knjigo in Slovenskega filmskega centra. V istem času je takratni župan Dunaja Michael Häupl za Mladino povedal, da se avstrijska prestolnica reševanja iz recesije loteva drugače. Namesto vlaganja v infrastrukturo so se na Dunaju odločili za vlaganje v kulturo, saj naj bi se to »bolj splačalo«. Za podobno strategijo so se tedaj odločile tudi Nemčija, Švedska, Finska in Francija. Danes, osem let kasneje, smo se spet znašli »v času recesije, ko si zaradi negotovosti potrošniki ne upajo in nočejo trošiti,« na blogu opozarja ekonomist dr. Jože P. Damijan in predlaga, da »ko zaradi tega podjetja ne morejo investirati, mora vlada nadomestiti ta izpad agregatnega povpraševanja s povečanimi javnimi investicijami in neposrednim spodbujanjem zasebnega trošenja. Drugega izhoda iz recesije ni.« Vendar se zdi, da 14. vlada Republike Slovenije tudi na tem področju, drugače od na primer svetlega zgleda Nemčije, ne upošteva predlogov strokovnjakov. Namesto kulture med prednostne denimo uvršča le klasične panoge, na primer gradbeništvo. A navkljub prepričanju to nima nujno večjega multiplikativnega učinka na gospodarstvo od kulture. Več

Razstavi v Novi Gorici in Piranu

V Mestni galeriji Nova Gorica bodo ob 19. uri odprli razstavo Uršule Berlot z naslovom Telesni razlom/Bodyfraction. Umetnica že od svojih ustvarjalnih začetkov združuje zanimanje za likovno in ontološko prosojnost z raziskovanjem meja med organskim in anorganskim, vidnim in zakritim. Že več kot pol desetletja tematizira človeško telo, njegov skriti del, ki so ga vizualizirale sodobne tehnologije. V Mestni galeriji Piran pa bodo uro kasneje, ob 20. uri, odprli razstavo Erika Lovka z naslovom Mož in sonce. Lovko sodi med tiste primorske umetnike, ki prepričljivo predstavljajo mediteranski pol slovenske umetnosti. S svojim širokim ustvarjalnim opusom je opazno zaznamoval tokove sodobne umetnosti v domačem in tudi mednarodnem prostoru. Več

Na Kreku

S ponedeljkom se je tudi uradno končala epidemija, zato smo si na nacionalni televiziji ogledali novinarsko konferenco vlade, ki jo je rutinirano vodil vladni poročevalec za covid Jelko Kacin. Poleg njega so nastopili še minister za zdravstvo Tomaž Gantar, poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan in pa direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek. Našo pozornost je pritegnil predvsem zadnji, saj ta novopečeni direktor, ki ga je ustoličila prav epidemija, ni znal v celoti odgovoriti na niti eno samo novinarsko vprašanje. Več

Collagin

Kolagen je najbolj razširjena beljakovina v naših telesih in glavna sestavina vezivnega tkiva. Ker med drugim zagotavlja čvrstost ter elastičnost kože in ker se s staranjem njegova količina zmanjšuje, je postal priljubljen prehranski dodatek med tistimi, ki bi bili radi videti mlajši. Njihove mokre sanje – pitje alkohola, ki pomlajuje – so uresničili v Angliji, kjer kolagen dodajajo kar v džin. Več ko ga spijete, lepši boste! Pred tremi leti sta namreč strokovnjakinji za odnose z javnostmi Camilla Brown in Liz Beswick začeli prodajati collagin, ki je poleg brezbarvnega na voljo tudi v nežno rožnati različici z vrtnicami. Kolagen, ki ga pod okriljem njune blagovne znamke Young in spirit med destilacijo dodajo džinu, je govejega izvora, zato opozarjata, da ni primeren za vegetarijance. Na svoji spletni strani tudi Medex za poletno osvežitev priporoča, da džinu in toniku primešamo vrečko njihovega kolagena v prahu, ki »je hidroliziran kolagen ribjega izvora, zato je primeren tudi za vegetarijance«. Ali se ribe po novem uvrščajo med zelenjavo ali pa je nekdo popil kakšen džin preveč. Več

Blažka

Več

TV napovednik od četrtka do nedelje

Priporočamo dokumentarec Klub Colectiv, ki beleži dogodke po požaru v nočnem klubu Colectiv v Bukarešti leta 2015, ki je terjal 27 življenj, 180 ljudi pa je bilo ranjenih, politični triler Salvador, v katerem je ameriški fotoreporter priča krizi v medmorski državi Salvador leta 1980, film O telesu in duši, ljubezensko zgodbo o dveh osamljenih delavcih iz budimpeške klavnice, film Čistilci, večkrat nagrajeno dokumentarno oddajo, ki kaže mračni svet digitalnega čiščenja, v katerem internet osvobajajo vsega, kar je sporno. Več

Nocoj balet v živo: Nismo pozabili na vas

Ker so operne in baletne dvorane zaradi epidemije še vedno zaprte, bo SNG Opera in balet Ljubljana danes, 3. junija ob 20.00 izvedla baletni koncert, ki ga bodo ob praznem avditoriju v živo prenašali na drugem programu Televizije Slovenija. Baletni koncert z naslovom Nismo pozabili na vas, ki je nastal z Društvom baletnih umetnikov Slovenije, bo ponudil pretežno klasičen program z nekaj sodobnimi deli. Več

FOTOGALERIJA: Protest za kulturo

Akcija za kulturo, na kateri so kulturniki opozorili na pomanjkljiv odziv ministrstva za kulturo v času epidemije novega koronavirusa. Več o protestu v članku Kulturniki pred vrati ministrstva odložili rekvizite, utrinke pa si lahko ogledate spodaj v fotogaleriji Boruta Krajnca.  Več

Kulturniki pred vrati ministrstva odložili rekvizite

Na pobudo Aktiva delavk in delavcev v kulturi je popoldne potekala druga akcija za kulturo. Začela se je na Prešernovem trgu, od koder se je povorka približno 500 ustvarjalcev podala do ministrstva za kulturo. Tam so oblikovali kolono in nato pred vhod ministrstva odložili rekvizite, ki jih sicer uporabljajo pri svojem delu. Več

Največji knjižni sejem bo oktobra

Nadzorni svet sejma je 27. maja odločil, da bo letošnji knjižni sejem v Frankfurtu klub pandemiji novega koronavirusa potekal od 14. do 18. oktobra. Na največjem knjižnem sejmu na svetu bodo potekali dogodki na sejmišču in po mestu, ponudili pa bodo tudi virtualne dogodke na spletu. V Nemčiji so bile zaradi pandemije odpovedane ali prestavljene na splet številne prireditve, med njimi knjižni sejem v Leipzigu in mednarodni literarni festival v Kölnu. Več

»Če si zgolj poslušen del črede, ne gledaš v nebo«

"Samo tam, kjer ohranjajo javno podporo gledališču – med drugim recimo v Nemčiji, Avstriji, Švici ali državah nekdanjega vzhodnega bloka – ima to še vedno umetniško težo. Vloga države je pri tem pomembna tudi v nekem drugem pogledu: potreba po umetnosti namreč ni nekaj, s čimer se kar že rodiš, treba jo je privzgojiti, enako kot sposobnost empatije. To je torej potreba, ki se jo oblikuje skozi kulturno usmeritev neke družbe, z zavestno odločitvijo za ohranjanje določene civilizacijske ravni. Kajti družba brez umetnosti je barbarska." Več

Spletna dražba del iz zbirke Picassove vnukinje

Londonska avkcijska hiša Sotheby's bo med 8. in 18. junijem pripravila spletno dražbo del španskega umetnika Pabla Picassa(1881-1973) iz vseh obdobij njegovega ustvarjanja. Na dražbi bodo ponudili slike, risbe, keramiko, fotografije in slikarjevo paleto. Več kot 60 del, ki bodo naprodaj, je iz zasebne zbirke umetnikove vnukinje Marine Picasso, njihova vrednost pa se giblje od 400 do 400.000 funtov. Več

Tedenski napovednik kulturnih dogodkov

Priporočamo koncert Ane Kravanja & Sama Kutina, ki bosta predstavila novi album Trosi kumulusa, film To morajo biti nebesa, komedijo zmešnjav, v kateri režiser Elia Suleiman potuje iz Palestine v Pariz in New York – a kamorkoli gre, povsod najde svojo domovino, razstavo Jureta Kastelica, ki živi in dela v Londonu z naslovom It's Okay, Until It's Not, razstavo Uršule Berlot z naslovom Telesni razlom, interaktivni spletni koncert Štream, na katerem bo nastopil N'toko. Več

Globalni filmski festival z dvema slovenskima prispevkoma

Od 29. maja do 7. junija bo v okviru globalnega filmskega festivala We Are One na spletu brezplačno na ogled več kot 100 filmov, ki jih je sokuriralo 21 svetovnih festivalov, med njimi tudi Sarajevski filmski festival, ki je v program vključil tudi slovensko avtorico in režiserko Urško Djukić, s kratkim igranim filmom "The Right One", pri katerem sta sodelovala tudi slovenska igralka Doroteja Nadrah in direktor fotografije Lev Predan Kowarski. Film je leta 2019 odprl program "Cannes Directors’ Fortnight 2019," sorežiral ga je Gabriel Tzafka, predstavnik Danske in Grčije, poleg Nadrahove pa v filmu igrata še Mirjana Karanović in Muhamed Hadžović. Več

Scorsese za Apple pripravlja nov triler

Po sodelovanju z Netflixom, hollywoodski režiser Martin Scorsese pripravlja nov projekt za ponudnika pretočnih storitev Apple. Gre za visokoproračunski triler Killers of the Flower Moon, v katerem bosta zaigrala Leonardo DiCaprio in Robert De Niro, ki ga bo produciral Apple TV+, partner pa bo Studio Paramount. Proračun filma bo znašal več kot 150 milijonov dolarjev. Več

Nova razstava v TAM-TAMovi Ulični galeriji

Po krajšem premoru se vrača TAM-TAMova Ulična galerija na Vegovi in sicer  z razstavo Mine Fine in Iviana Kana Mujezinovića / Grupa Ee z naslovom Lepo je biti Glej!, ki jo bodo odprli 2. junija ob 17.00. Gledališče Glej, najstarejše neinstitucionalno gledališče na območju nekdanje Jugoslavije, letos praznuje 50 let svojega delovanja, že ves čas pa ga odlikuje prepoznavna grafična podoba. Zadnjih deset let jo oblikuje Grupa Ee. V sklopu praznovanja obletnice avtorja predstavljata svoj pogled na Glejeve gledališke liste, ki sta jih ustvarila v zadnjem desetletju.  Več

»Nobeni politični stranki literatura in kultura ne pomenita kaj dosti«

"Tone Partljič je v pogovoru na letošnjem Slovenskem knjižnem sejmu povedal, da ga je sedenje v poslanskih klopeh naučilo, da nobeni politični stranki literatura in kultura ne pomenita kaj dosti. V bistvu skoraj nič. In tega bi se morali literati in kulturniki, ki imajo kot vsi ljudje tudi takšne in drugačne politične simpatije, bolje zavedati. Ob napovedih gospodarske recesije se kulturi obetajo težki časi in v zavzemanju za čimbolj dostojne možnosti nadaljnjega delovanja bi kulturniki morali sodelovati." Več

Avstrijski umetniki bodo dobili 1000 evrov na mesec za ublažitev posledic pandemije

V obdobju krize zaradi pandemije novega koronavirusa bo Avstrija samozaposlenim umetnikom namenila 1000 evrov mesečnega nadomestila. S tem se je vlada v četrtek, 28. maja odzvala na zahteve kulturnega sektorja. Za pomoč okoli 15.000 umetnikom bo vlada v drugi polovici letošnjega leta namenila 90 milijonov evrov. Več