DJ Khaled: KHALED KHALED

Zgodba o uspehu enega najuspešnejših velikanov ameriškega hiphopa je neverjetna: DJ Khaled ni glasbenik ali producent, a se pretvarja, da je: skladbe podpisuje kot soizvajalec, čeprav v njih ne nastopa, temveč zgolj vztrajno vpije nekaj vedno istih gesel, na primer svoje ime ali ime svoje založbe »mi smo najboljši!«. Je zgolj kurator, prodaja pa se kot umetnik. KHALED KHALED je še ena »plošča« v njegovem prenatrpanem opusu, ki je pravzaprav zgolj na hitro narejena, ekscesno sprocesirana kompilacija najpopularnejših imen v hiphopu in popu, na katerih gradi svojo slavo. Večina gostujočih vokalistov zveni zdolgočaseno, kot bi jih Khaled prisilil, da zanj posnamejo nekaj verzov, čeprav so verjetno vnaprej vedeli, da bo končni izdelek porazen. Več

Leon Vynehall: Rare, Forever

Čeprav se je Leon Vynehall iz malega Brightona v mogočni kompleks klubske scene prebil z idiomom house muzike, se je kaj kmalu izkazal za večkategornika – s svojimi didžejevskimi nastopi in tudi avtorskimi izdelki – med njegovimi albumi se najdejo med-/nadžanrski in čisto konceptualni. Producent, ki mu ne manjka zamisli in se ne boji zvedavih (i)zvrstnih zavojev, se je novega albuma lotil prosto, brez vsakih omejitev, okvirjev in predalčkov. Rare, Forever odlikuje pedantno zvočno oblikovanje, ki občasno zavije na plesišče. Plošča presenečenj, ki ponudi pritikline housa, ambientalne glasbe, soula, jazza, IDM-a ..., vendar hkrati ni nič od naštetega. Nepredvidljiva, a tekoča, razdrobljena, a celovita, hudo izdelana, a ne hermetična. Več

Marianne Faithfull with Warren Ellis: She Walks In Beauty

Prav v času uresničevanja dolgoletne želje – albuma interpretacij poezije britanskih romantikov, kot so Keats, Byron, Shelley in Wordsworth – je angleška popkulturna ikona z božajočim raskavim glasom komaj preživela okužbo s covid-19. Pevka in igralka z razburkano življenjsko potjo, ki je debitirala davnega leta 1965, je moči združila z ekipo izkušenih veteranov; ob avstralskem magu Warrenu Ellisu so ponekod filmsko simfonične, drugod ambientalno statične zvočne podlage, nad katerimi slovesno lebdijo njej ljubi verzi o ljubezni in transcendenci, podpisali še Nick Cave, Brian Eno in drugi. Sofisticirana avdioknjiga za pesniške mentalne eskapade, ki zahteva vso vašo pozornost. Več

Snoop Dogg: From Tha Streets 2 Tha Suites

Snoop Dogg, absolutna legenda gangsta rapa in G-funka devetdesetih let, je v zlatih letih svoje maratonske kariere ustvaril marsikaj tako izjemnega, da mu lahko odpustimo (skoraj) vse sramotne spodrsljaje, ki so zaznamovali zrelejša leta njegove ustvarjalne poti. Zaradi brezsramnih zaslužkarskih teženj je sodeloval tako rekoč s komerkoli, ki je bil za njegov gostujoči verz pripravljen odšteti mastno vsoto, in tako se je znašel denimo na EDM-štancah Davida Guette, na polomiji srbske turbofolk pevke Ljupke Stević, na porazni mešanici countryja in rapa, ki jo je zakrivil skupaj s country legendo Willijem Nelsonom, pristal pa je celo na bizarni plošči Coreyja Feldmana, ki je bila soglasno oklicana za najslabši album prejšnjega desetletja ... če božičnega albuma in poraznega zavoja v žanr reggae glasbe, ki jo je ustvarjal kot Snoop Lion, sploh ne omenjamo. Skratka, zabredel je zelo globoko, a kot rečeno, so njegova zgodnja dela tako brezčasna in prelomna, da kljub vsem grehom ni zmožen omadeževati svoje zapuščine. Je pa kot sodoben ustvarjalec izgubil skoraj vso verodostojnost, in to tako zelo, da tudi ko posname razmeroma solidno ploščo, kakršna je najnovejša From Tha Streets 2 Tha Suites, ta ostaja razmeroma spregledana – pri kritikih in pri občinstvu. Ja, Snoop Dogga pri devetinštiridesetih letih nihče več ne jemlje prav resno. Več

Patrick Modiano: Speči spomini

Delo je seveda antiroman. Cervantesovi in Tolstojevi junaki skozi tisoče strani vlečejo bralce s svojimi peripetijami, največje dejanje Jeana D. pa je, da se mu uspe spomniti kakšnega srečanja izpred štirih desetletij. A čeprav je Modiano modernist glede na klasike, je obenem klasik proti bivanju v sedanjosti. V nekem intervjuju je rekel, da Pariza, kot ga je poznal, ni več, in da piše samo zato, da bi ga spet našel. No, njegov junak najdeva predvsem ženske, na pozabljen način. Dneve preživlja po kavarnah in potem neznanke neopazno ogovori, a to ni poseben tip lovljenja, saj nikoli ne bo povprašal za številko mobija – takrat ga kajpak niti ni bilo –, ampak bo celo tedaj, ko se mu ponudi priložnost, rekel: počakajte, stopim samo po cigarete, in bo odšel. Vsakič mu ne uspe; ko se znajde pri njej na kanapeju, se bo poljubu izmuznil tako, da si sposodi njeno knjigo. A celo takrat, ko načrtuje, da bo damo v taksiju zapustil pri semaforju, in se mu pripeti, da mu prav tedaj njena glava omahne na ramo, bo osvojitev zastrl s stavkom: potem ni bilo več semaforjev. Več

Heidi Perks: Vrni se pome

Roman Vrni se pome izrablja žanr kriminalke, da bi povedal, da imajo vse družine skrivnosti, le da so pri tistih, ki na zunaj delujejo srečnejše, večje. Bolje zakopane, dobesedno, in eno takšnih v obliki trupla odkopljejo na meji vrta nekdanje hišice pripovedovalke, ki je živela v skoraj idilični otoški skupnosti, kakšnih sto duš in žepni trajekt za stik z bližnjim kopnim, zdaj pa ponuja terapije. Kot nekdo, ki zna tako rekoč brati ljudi, je prava za vrnitev v čase otroštva in brskanje po zatemnjenih spominih sovaščanov, se nam zdi, saj je pronicljiva opazovalka grimas, tikov in retoričnih fint, s katerimi sogovorniki odvračajo pozornost ali zamolčujejo. Idealen raziskovalec tistega, kar je od preteklosti ostalo in se potuhnilo. Več

We Broke Up

Lori (Aya Cash) in Doug (William Jackson Harper) hodita že deset let. In Doug nenadoma sklene, da bo zasnubil Lori. “Poroči se z mano!” Ko Lori to sliši, začne divje bruhati. To bi bil lahko začetek nečesa intrigantnega in kompleksnega, toda film se odloči, da ju bo najprej ločil, še v isti sapi pa ponovno združil, saj sta povabljena na poroko Lorine mlajše sestre – in ker se ne spodobi, da bi poroko minirala z reklamo za ločitev, se pretvarjata, da sta še vedno skupaj in srečna, ponos politično korektne Amerike. Več

Trigger Point

Kdo je John Wick tega tedna? Barry Pepper! Prav res – glede na množico filmov, ki imitirajo Johna Wicka, se zdi, da je John Wick najvplivnejši film naše dobe. Pepper igra Nicka Shawa, nekdanjega specialca, plačanca skrivnostne »Agencije«, ki se po povsem zafurani, a skrivnostni operaciji skriva v neki vukojebini, kjer ga dohitijo trume skrivnostnih morilcev, ki naj bi jih poslal skrivnostni diabolik. Več

Two Distant Strangers

Oskarja za kratki igrani film je letos dobila tale lucidna, protestna revizija Neskončnega dneva, prirejena potrebam dobe gibanja #BlackLivesMatter. Carter (Joey Bada$$), zapeljivi in igrivi stripar, poln življenja, se zbudi ob Perri (Zaria Simone), ki jo je spoznal prejšnji dan (ali večer), a se ne more odločiti, kaj naj stori – naj še malo uvidevno ostane ali spoštljivo odide, ker je šlo morda le za one night stand. Odide. Toda ko stopi na ulico, ga začne šikanirati belski policist (Andrew Howard). Je tisto, kar kadiš, gandža? Od kod ti toliko denarja? Carter se brani, da je nedolžen, da ni storil nič narobe, da ima pravice, a policistovemu nasilju se ne more izogniti. Več

Mortal Kombat

Mortal Kombat, ekranizacija slovite računalniške igrice (pravzaprav reboot precej zastarele ekranizacije iz leta 1995), je bombastični paket »kompleksne« mitologije, apokaliptičnega turnirskega spopada med dobrim in zlim (med zemeljskimi in nadzemeljskimi, izrazito nešportnimi silami), grotesknih čarovnikov, robotov in pošasti (štiriroki Goro, ledeni Sub-Zero, krvoločna Mileena ipd.), hudo mešanih borilnih veščin in »posebnih« moči, stiliziranega multidimenzionalnega kaosa, zelo tanke zgodbe, bebavih replik, cenenih, dolgočasnih teleportacij in presenetljivo divjega, ekstremnega splatterja. Več

Stowaway

V filmu Stowaway, ki se v celoti odvrti na vesoljski ladji, namenjeni na Mars, je vse polno napetih, počasnih panoramiranj hodnikov in tunelov, pa tudi pomenljivih voženj skozi tunele in praznine, toda to ni Osmi potnik, temveč Četrti potnik. Ali kar: Slepi potnik. Na vesoljski ladji, ki je na dvoletni misiji (in ki uteleša ultimativni lockdown), so trije člani posadke, poveljnica Marina (Toni Collette), biolog David Kim (Daniel Dae Kim) in zdravnica Zoe Levenson (Anna Kendrick), ki pa na lepem – in v grozi – ugotovijo, da je na ladji še četrti človek, inženir Michael (Shamier Anderson), ki je tam obtičal spletom čudnih okoliščin (to je njegova verzija Prekrokane noči, če hočete). Vem, kaj se sprašujete: ali so s seboj vzeli dovolj kondomov? Pozabite, kondomi so irelevantni. Ne potrebujejo jih – zrak pač. Kot namreč hitro izračunajo, je na tej ladji zraka le za tri ljudi, še toliko bolj, ker naprava za filtriranje zraka nepričakovano odpove – četrtega, simpatičnega temnopoltega Michaela, se bodo morali znebiti. Ali pa bodo nekaj tednov pred prihodom na Mars pomrli. Več

Nažgani

Danski oskarjevski Nažgani, ki jih je posnel Thomas Vinterberg, znan predvsem po Praznovanju, Lovu in Komuni, so film o krizi srednjih let. In izvirnejšega filma o krizi srednjih let zlepa ne boste našli, kar pomeni, da lahko brez težav tekmuje s Paynovo kalifornijsko klasiko Stranpota. Martin (Mads Mikkelsen), gimnazijski profesor zgodovine, poročen, a apatičen in svoji družini precej odtujen, in njegovi trije – prav tako skrizirani – kolegi in prijatelji, Tommy (Thomas Bo Larsen), Peter (Lars Ranthe) in Nikolaj (Magnus Millang), sklenejo, da bodo stalno in nenehno in neprestano rahlo alkoholizirani, saj norveški psihiater Finn Skårderud trdi, da se človek rodi s pol promila alkohola premalo. Več

Izbrisati zgodovino

Če ste pred leti gledali film Louise-Michel, ki sta ga posnela Gustave de Kervern in Benoît Delépine, potem se gotovo spomnite, da je šlo za zgodbo o delavcih, ki sklenejo, da bodo najeli poklicnega morilca – likvidiral naj bi direktorja, ki je čez noč zaprl tovarno, v kateri so pustili svoja življenja, svoj znoj, svojo kri. No, v komediji Izbrisati zgodovino, ki sta jo posnela Delépine in de Kervern, pa trije socialni marginalci, ki so postali žrtve nove spletne »ekonomije«, sklenejo, da bodo obračunali s tehnološkimi giganti (Apple, Amazon ipd.). Marie (Blanche Gardin), zapuščena obupanka, se nehote znajde v »porniču«, tako da postane žrtev spletnega izsiljevanja, Bertrand (Denis Podalydès), fen e-trgovine, ima hčerko, ki postane žrtev spletnega zastraševanja, Christine (Corinne Masiero), fenica serij, pa je šoferka (à la Uber), ki ji preživetje ogroža spletni sistem ocenjevanja. Več

Dora Kaštrun, ilustratorka, ki lovi ideje kot metulje

Pri založbi VigeVageKnjige, ki se kot ena redkih v slovenskem prostoru posveča izdaji in širjenju zavesti o stripu in risoromanu, so ravnokar izšli Žabci, duhovit stripovski prvenec Dore Kaštrun (1994), magistrske študentke ilustracije na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Kaštrunovi se je z žabci zgodilo nekaj, o čemer bržkone potiho sanja vsak mladi ustvarjalec – ni aktivno razmišljala o tem, da bi imela svojo knjigo, temveč jo je knjiga našla kar sama. Pred približno dvema letoma se je namreč prijavila na razpis omenjene založbe za postavljavko knjig, prijavi pa »za razvedrilni moment« priložila nekaj svojih žabjih ilustracij iz tistega časa. A ravno te so tako navdušile glavno in odgovorno urednico založbe, pesnico, publicistko in prevajalko Anjo Golob, da ji je predlagala, da pri njih izda kar samostojen strip. »Ko se je to zgodilo, sem najprej ostala brez besed, ker ne znam čisto takoj izraziti navdušenja, ampak potem je začelo prihajati za mano: seveda moraš imeti knjigo! Kot ilustratorka ne morem reči ne, če mi kdo ponudi ’zaresno’ avtorsko knjigo. (smeh)« Več