-
8. 10. 2024 | Kultura
Superherojke v boju proti seksizmu in diskriminaciji
V Cankarjevem domu bo, 10. oktobra ob 20.00 premiera gledališke predstave Sukeban Varje Hrvatin, ki je nastala v koprodukciji s festivalom Mesto žensk. V predstavi (ime izhaja iz japonskega poimenovanja prestopnic in ženskih uličnih tolp kot posledica in feminističen odgovor na nezmožnost vključevanja žensk v moške ulične tolpe), bo Varja Hrvatin v fantazijsko-performativni uprizoritvi skozi format interaktivne igre problematizirala reprezentacijo žensk v spletnem okolju ter izrisovala svet superherojk v boju proti seksizmu in diskriminaciji.
-
8. 10. 2024 | Kultura
Čezmejni filmski festival Poklon viziji
S filmom Odrešitev za začetnike režiserke Sonje Prosenc se bo danes začel čezmejni goriški festival Poklon viziji. Ob 25-letnici nagrade Darko Bratina, ki jo na njem podeljujejo, po besedah organizatorjev odpirajo prostor za refleksijo o filmu kot sili, ki odpira skrite plasti resničnosti. Posebno pozornost so namenili filmom o perečih temah.
-
7. 10. 2024 | Kultura
Kaj junaštvo prinese s seboj in kaj za njim ostane
V Mini teatru bo, 11. oktobra ob 20.00 premiera predstave Balada o trobenti in oblaku po noveli Cirila Kosmača in v režiji Žige Hrena, ki je nastala v koprodukciji z Univerzo v Ljubljani - Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo. Kosmačevo besedilo je bilo v Sloveniji nazadnje uprizorjeno leta 1977, leta 1961 pa je bil posnet tudi film v režiji Franceta Štiglica.
-
7. 10. 2024 | Kultura
»Literaturo so dolgo pisali moški z moškega zornega kota«
"Svojih zgodb zavestno ne izbiram, odzivam se na tiste, ki me nagovarjajo. Od nekod mi stopijo v glavo, se v njej začnejo sukati, vrteti in vrtati in me ne pustijo, dokler jih ne zapišem. Z žensko problematiko se zavestno – v političnem smislu – ne ukvarjam, zame to ni vnaprej zastavljena misija: preprosto zgodi se, sledi mojim zanimanjem, navdihu, radovednosti. Neko spontano, neizsiljeno bližino čutim z življenjskimi zgodbami žensk, ki so morale zase pljuvati kri. Zato med njihovimi gubami iščem, izkopavam spominske ključe, ki bi nas kot skupnost prepričali, da je enakopravnost izborjena, nič kaj samoumevna pravica. Literatura je v tem procesu osamosvajanja, čez vse žanrske razlike, s prenašanjem in pričevanjem, s poglabljanjem, navdihovanjem, s čuvanjem in iskanjem poti in prehodov, odigrala ključno vlogo."
-
5. 10. 2024 | Kultura
Od 8. oktobra bo v Kinodvoru na ogled film Sestre v savni. V intimnem dokumentarnem prvencu Anne Hints in varnem mraku tradicionalne dimne savne ženske delijo svoje najgloblje skrivnosti in najbolj osebne izkušnje. Film je prejel evropsko filmsko nagrado za najboljši dokumentarec.
-
4. 10. 2024 | Mladina 40 | Kultura
Bodo izkazali spoštovanje Svetlani Makarovič?
Te dni je mandat začel nov upravni odbor Prešernovega sklada, katerega ključna naloga je, da vsako leto objavi javni poziv k podaji predlogov za podelitev najvišjih nagrad za umetniško ustvarjanje in o nagrajencih nazadnje tudi odloči. Ta organ je enkrat bolj konservativen, drugič bolj progresiven, odvisno od političnih barv vlade, ki ga imenuje. Le nekajkrat doslej pa je postregel z zares vprašljivimi, ideološko obarvanimi odločitvami. Leta 2014 je upravni odbor pod vodstvom Janeza Bogataja, denimo, nagrado Prešernovega sklada namenil Jožetu Možini in njegovemu dokuju o Pedru Opeki. Leta 2000 pa je izsilil nagrado za življenjsko delo za patra Marka Rupnika. Druga nagrajenka za življenjsko delo Svetlana Makarovič se je nagradi takrat protestno odpovedala. Ko pa jo je dve desetletji kasneje želela dobiti, ji upravni odbor plakete ni hotel izročiti. Celo trmaril je in s tem izkazal nespoštovanje do umetnice.
-
4. 10. 2024 | Mladina 40 | Kultura Za naročnike
»K nikomur ne sodim in nisem nikomur nič dolžan. Odgovarjam kvečjemu civilni družbi.«
Jure Novak je bil zadnja tri leta direktor Prešernovega gledališča Kranj, pred tem je med drugim deloval kot umetniški vodja Gledališča Glej, sicer pa je gledališki režiser, performer, glasbenik, pesnik, na začetku poklicne poti je v Mladini objavljal reportaže, bil je računalniški programer. Cankarjev dom je januarja lani gostil njegovo odlično sprejeto predstavo Pasja procesija, ki jo je zasnoval na zgodnejših pesmih Svetlane Makarovič, v njej pa je otrokom pojasnil, kdo so begunci in zakaj prihajajo v Evropo. S 15. oktobrom bo Jure Novak v Cankarjev dom, našo največjo kulturno-kongresno ustanovo po površini in po številu in zasedenosti dvoran, pa tudi po zahtevnosti in pestrosti izvedenih programov, vstopil kot novi generalni direktor. Položaj prevzema v času, ko je ustanova pod drobnogledom kriminalistov in drugih nadzornih organov.
-
4. 10. 2024 | Mladina 40 | Kultura | Plošča
Premiki hude popularizacije londonskega jazzovskega novega vala v zadnjem desetletju so pričakovani. Turneje se širijo, podpisujejo se pogodbe z velikimi založbami. Pri saksofonistki Nubyi Garcii in v primerjavi z albumom preboja Source izpred štirih let pomenijo ohranjanje obrazcev karibskih popularnih muzik, a v močno okrnjeni in subtilnejši obliki, ambiciozno raztezanje zvočnega arzenala (vključevanje godal z veliko žlico), »resnejše« aranžiranje, predvsem pa splošno zorenje sloga, kar neizogibno pomeni konkreten premik h konvenciji. Odisejada je kompaktno popotovanje, ki ga občasno razvleče prav piš mehkobnega igranja Nubye Garcie.
-
4. 10. 2024 | Mladina 40 | Kultura | Plošča
Nenadomestljiva ikona progresivne elektronike je imela pred usodno nesrečo leta 2021 na trdih diskih že skoraj končan nov album. Ob pomoči brata Bennyja Longa je ta zdaj dobil končno obliko, približno skladno z nedosegljivimi ambicijami vizionarske sestre, katere duh vsekakor preveva šestnajsterico komadov. A manjka jim meso, njeno sladostrastje in avantgardni drajv, saj so produkcije skoraj UI-jevsko »sploščene«, brez tipičnega humorja in prijemov »zvočnega kiparstva«, kjer je zvok material za unikatno obdelavo. Vtisa ne popravijo niti številne gostje, kot sta Nina Kraviz in Hannah Diamond. Nepričakovano suhoparna postumna izdaja, ki se še zdaleč ne približa »šoku prihodnosti« ustvarjalkine radikalne pretekle diskografije.
-
4. 10. 2024 | Mladina 40 | Kultura | Plošča
Čeprav je Shirt že šesta dolgometražna plošča ameriškega kantavtorja Aarona Maina, gre za njegovo prvo delo, ki je deležno pozornosti malce širših množic, k čemur vsekakor pripomore tudi to, da ga je na enem od vrhuncev nove, nedavno izdane plošče angažiral Toro y Moi. A v prvi vrsti je album zbudil zanimanje zato, ker je Porches iznašel novo, precej učinkovito formulo: večinoma je opustil zasanjani zvok spalničnega (synth)popa in se posvetil skladanju (zanj neznačilno) trdih in surovih kitarskih rifov, ki njegov rezki glas in emoidno izlivanje srca predstavijo v popolnoma novi luči. Maine tokrat v nostalgični maniri obuja spomine na melanholijo odraščanja na ameriški periferiji, pri čemer si pomaga z zares ekscesno količino autotuna, zato album po svoje prav toliko dolguje midwest emo klasikom kot T-Painu.
-
4. 10. 2024 | Mladina 40 | Kultura | Plošča Za naročnike
Zasedba the xx se je na vrhuncu slave umaknila v nekakšno stanje ustvarjalne hibernacije, njen najbolj izpostavljeni član pa ni zapravljal časa in je postal resna faca na didžejski in splošno elektronski sceni. Oziroma drugače povedano, Jamieja xx lahko umestimo v mali nišni krog (britanskih) producentov in glasbenikov, ki so se, potem ko so se že uveljavili kot (nekoliko piflarska) imena iz različnih kontekstov, usmerili v produciranje eksplicitne, preproste, funkcionalne plesne elektronike in spotoma postali zvezdniški didžeji. Tako se prilega v trikotnik s Floating Pointsom in Four Tetom, zunaj britanskega miljeja pa lahko dodamo še Daphnija oziroma Caribouja.
-
4. 10. 2024 | Mladina 40 | Kultura | Knjiga Za naročnike
Igor Grdina: Med oklepom in ornatom
Zgodovinar Grdina se je tu posvetil stoletnim spopadom med cesarji in papeži, zaradi katerih se nobeno veliko cesarstvo ni moglo uveljaviti. Značilnost stare celine je bila tako večsrediščnost, a ne zaradi modrosti neabsolutističnih oblasti, temveč iz nemoči, da bi kdorkoli – bodisi papež, bodisi cesar, bodisi kateri od kraljev – prevladal. Vzemimo pot v Canosso, ki se je ohranila kot gesta cesarja Henrika IV., ki se je pred papežem Gregorjem VII. pokesal; nekaj let prej ga je namreč odstavil. Velika papeževa zmaga? Nikakor, razmeroma šibek vladar, ki so se mu upirali knezi in kralji, je s kesom in umikom izobčenja pridobil nazaj versko legitimacijo. Poraženec je bil močni papež, ki je bil zaveznik cesarjevih nasprotnikov, a kot verski vladar je moral sprejeti cesarjevo kesanje, zavrnitev bi pač pomenila, da sprejema posvetno logiko premoči in uničevanja nasprotnika v trenutku, ko ta nastopa samo kot vernik. Čez nekaj let ga je Henrik IV. v drugo odstavil, Gregor VII. ga je najprej ponovno ekskomuniciral, a potem dokončno premagan končal kot begunec.
-
4. 10. 2024 | Mladina 40 | Kultura | Knjiga Za naročnike
Na Dunaju živeča slovenska literatka Ana Marwan (1980), ki piše v nemščini in slovenščini ter jo najbolj poznamo po drugem romanu Zabubljena in karantenski noveli Krota, se pogosto z ironijo in humorjem loteva protagonistov – velja za oba spola – svojih pisarij. Zabubljena je zgodba o psihično načeti in negotovi punci, ki se zaljubi v samozagledanega in družbeno obrobnega možaka, v dvojezični Kroti (ta ji je prinesla ugledno nagrado Ingeborg Bachmann, eno izmed najpomembnejših literarnih nagrad v nemškem prostoru) pa popisuje selitev na podeželje. Tam je izpostavljena samoti v času izolacije zaradi skrivnostne epidemije nekje zunaj, zato se zateka k redkim in zaradi tega toliko pomembnejšim stikom z ljudmi, ki jih srečuje po dolžnosti: z okoljevarstveniki, ki ji dajejo nasvete o prebivalki bazena iz naslova, s poštarjem. V njeni prozi je ves čas prisotna misel na prihodnost in so popisane zagate z načrtovanjem te.
-
4. 10. 2024 | Mladina 40 | Kultura | Film Za naročnike
Matej Vranič je v Divji Sloveniji – naravnem dokumentarcu v slogu Davida Attenborougha – navdušil z osupljivimi, spektakularnimi posnetki slovenskih gozdov in živali, od srn, lisic, jazbecev in svizcev do medvedov, smrdokavrov in volkov, kar zdaj, v Bojeviti kraljici noči, ponovi, le da se osredotoči na sove (boj za teritorij in hrano, ritualne priprave na nočni lov, desant na voluharico ipd.), toda potem pokaže ljudi, strokovnjake, ki pripovedujejo o sovah. Ojoj. In Vranič se jih ne naveliča in ne naposluša, pa čeravno niso niti zdaleč tako atraktivni kot sove. Čeravno ne morejo tekmovati z njimi. In čeravno le kvarijo razgled.
-
4. 10. 2024 | Mladina 40 | Kultura | Film Za naročnike
Gospodična Novak (Mia Wasikowska), nova nutricionistka na britanski elitni šoli, okrog sebe zbere sedem mladeničev in mladenk (Florence Baker, Luke Barker, Samuel D. Anderson itd.), ki so se voljni – v imenu hujšanja, čuječnosti, višje morale in antikonzumerizma – goreče, dosledno, iniciacijsko, z religiozno vnemo predati »pravi« hrani, »razsvetljeni« in »osveščeni« kulinariki, toda ko začnejo jesti »osveščeno« hrano, začnejo dejansko jesti ideologijo, saj hrana postane oblika kontrole, discipliniranja in represije.
-
4. 10. 2024 | Mladina 40 | Kultura | Film Za naročnike
Rory in Cobby, nekdanji marinec in nekdanji jetnik, popolna luzerja, sta neverjetno simpatična, pa ne zato, ker ju igrata Matt Damon in Casey Affleck, ampak zato, ker – kot člana ad hoc tolpe, ki jo v slogu Tarantinovih Steklih psov sestavi ne ravno umni mastermind (Michael Stuhlbarg) – oropata štab skorumpiranega trumpovskega bostonskega župana (Ron Perlman), čigar sef je tik pred volitvami poln gotovinskih »donacij«. Rory in Cobby naj bi le prišla, videla in zmagala, toda sef je prazen, sprožijo se pištole, sociopatija pokaže zobe, obupanca – drugorazredna državljana, tretjerazredna kriminalca – se znajdeta na begu, preganja ju polovica Amerike, ves ta vrtoglavi kaos – učna ura kapitalističnega tekmovanja, dirkanja, konkuriranja, kreativnega uničevanja in spiralnega mreženja interesov – pa ju groteskno presega, zato niti ne preseneča, da v avtu obtičita s psihoterapevtko (Hong Chau), ki se ji vse skupaj zdi kot poskus samomora.
-
4. 10. 2024 | Mladina 40 | Kultura | Film
Težko boste videli film, ki bi bil tako zaljubljen v ljubezen
Šestnajstega septembra 2022 je iranska verska policija prijela dvaindvajsetletno Mahso Amini – ker ni nosila hidžaba. A prijetje se je končalo tragično – Mahsa je umrla. Policija je sicer rekla, da je doživela infarkt, toda v resnici naj bi jo brutalno pretepli – do smrti. Ko se je razvedelo, kaj se je zgodilo, je ljudstvo planilo na ulice – in začeli so se siloviti protesti, menda najmnožičnejši po letu 2009. Umrlo je na stotine protestnikov. In v tem času sta začela Maryam Moghadam in Behtash Sanaeeha snemati Mojo najljubšo torto, v kateri Mahin (Lily Farhadpour), sedemdesetletna vdova, nekdanja medicinska sestra, nostalgična libertinka, zatopljena v spomine na »zlate« čase, ko sta jim pela Al Bano in Romina Power (in ko je lahko v hotel, na ples, prišla v visokih petah in ko je lahko na plažo prišla v kopalkah), v teheranskem parku prepreči aretacijo mladenke, ki ne nosi hidžaba, a potem tudi sama – kljub številnim prijateljicam neznosno osamljena, obupana in skrušena (vstaja pozno, hči živi v tujini ipd.) – stori nekaj, kar bi takoj pritegnilo brutalno pozornost verske policije:
-
4. 10. 2024 | Mladina 40 | Kultura Za naročnike
V zadnjem desetletju se je (prevladujoči) način, kako poslušamo (in odkrivamo) glasbo, res korenito spremenil. Tako rekoč vsa glasba, ki je bila kadarkoli posneta in izdana, od novih hitov prek brezčasnih klasik do podzemne neodvisne glasbe in obskurnih mojstrovin iz davnih časov, je vselej le nekaj klikov stran, dostop do teh velikanskih, navidezno neskončnih katalogov muzike pa je cenejši in enostavnejši kot kadarkoli. Povprečen uporabnik aplikacije Spotify – vodilne pretočne platforme, ki se lahko pobaha z več kot 620 milijoni aktivnih uporabnikov –, na teden prisluhne dobrim 40 različnim izvajalcem, izbira pa lahko med več kot 70 milijoni skladb. Da se poslušalci v tej neizmerni poplavi vsebine ne bi izgubili, so pretočne platforme vzpostavile zapletene sisteme za personalizirano priporočanje glasbe – nepoznavalci jim poenostavljeno pravimo kar algoritmi. Ti vsakemu uporabniku po meri prikrojijo izbiro muzike, ki naj bi mu bila pisana na kožo. Kako pa tovrstni sistemi vplivajo na naš glasbeni okus? Se mu zgolj prilagajajo ali pa ga pravzaprav oblikujejo? Ali načelno širijo paleto glasbe, po kateri segamo, ali pa jo pravzaprav ožijo?
-
4. 10. 2024 | Mladina 40 | Kultura | Dogodki
Premiera 05/10 ob 19. uri
-
4. 10. 2024 | Mladina 40 | Kultura | TV Za naročnike
Naj tokrat začnemo kar z vprašanjem. Sta predsednik sveta RTV Slovenija Goran Forbici in predsednica uprave RTV Slovenija Natalija Gorščak že predlagala spremembo imena oddaje Tarča v oddajo Piramida? Mar niso rekli, da bo zdaj zavel na RTV Slovenija nov veter? Da bo jasno, kaj je kaj in kdo je kdo? Mar ni čas, da se Tarča poimenuje s svojim pravim imenom? Pa še voditeljice ni treba zamenjati.
-
4. 10. 2024 | Mladina 40 | Kultura | Hudo
Neizmeren apetit za lovljenje žogic, kot ga imajo določeni psi, lahko zadovolji le robotski metalec, ki lastnike reši pred burzitisom ali drugo podobno poškodbo, do katere pride zaradi ponavljajočih se gibov. Obstaja že kopica avtomatskih metalcev, ki so primerni tako za uporabo na prostem kot v zaprtih prostorih in ki skozi luknjo ob strani izstrelijo teniške žogice ali njihove pomanjšane verzije. Žogico izvržejo 3, 6 ali 9 metrov, nekateri pa celo 24 metrov daleč. Delujejo brezžično, tako da jih je mogoče nositi s sabo na sprehod, psi pa jih lahko uporabljajo celo sami, če jih tega naučimo. Za samostojno rabo je treba kosmatincu najprej razložiti pravila igre. Pustimo, da se poigra z žogico, ki mu jo nekajkrat vržemo lastnoročno. Nato se seznani z metalcem tako, da ga prevoha, in ko mu je dovolj domač, vanj vstavimo žogico ter demonstriramo cel postopek; sprožimo avtomatski metalec, da skozi stransko odprtino izvrže žogico, ko jo pes prinese nazaj, pa jo damo v metalec od zgoraj, kar povzroči izstrelitev nove žogice – po potrebi ponovimo in upamo, da bo pes poštekal princip ter se bo lahko končno zabaval sam.
-
4. 10. 2024 | Mladina 40 | Kultura | Ulica
-
4. 10. 2024 | Mladina 40 | Kultura | Portret Za naročnike
Jernej Gašperin / Igralec, ki živi za trenutke, ko se na odru zgodi neki tretji svet, magija
»Noaha mu uspe oblikovati s takšno mero človečnosti, da bi bil zlahka kdorkoli med nami. Sprehodi nas skozi čustveno, psihično, socialno ter finančno potapljanje, potovanje po tanki meji med aktivizmom in norostjo pa skrbno uravnoteži,« je med drugim zapisala žirija 59. Festivala Borštnikovo srečanje, ki mu je letos za vlogo Noaha v predstavi Razpoka po dramskem besedilu Rrose Sélavy in v režiji Jana Krmelja podelila Borštnikovo nagrado za igro. Vloga v uprizoritvi, ki razpira vprašanja o nadzoru, aktivizmu in zlorabi moči v distopičnem postkapitalističnem svetu digitalne dobe, mu je prejšnji teden prinesla tudi Dnevnikovo nagrado za izjemno umetniško stvaritev na odru njegovega matičnega Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL). Za svoje igralsko delo zadnjih dveh let pa je konec marca prejel še igralsko nagrado Duša Počkaj Združenja dramskih umetnikov Slovenije.
-
4. 10. 2024 | Kultura
REJVikend / Vodnik po klubskih dogodkih
Ne veste, kam v petek in soboto zvečer? Preverite, kaj smo izbrali za vas.
-
3. 10. 2024 | Kultura
Mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk bo v letošnji 30. izdaji potekal med 4. in 13. oktobrom, na njem pa se bo predstavilo več kot 80 umetnic in umetnikov. Za temo festivala so si izbrali Sestrstvo, ki se je bodo dotikali skozi različne umetniške formate. S svojim programom bo festival prvič segel še v Celje.
-
3. 10. 2024 | Kultura
»Junakinje v ljubezenskih romanih je v preteklosti skrbelo le, kaj si bodo o njih mislili moški«
"Tudi fantazijska literatura je lahko družbeno kritična, pomenska in se ukvarja s pomembnimi vprašanji. Je kot nek pobeg iz sveta, hkrati pa tudi dobra priložnost, da v okviru izmišljenega sveta raziskujemo pomembna družbena vprašanja, kot so rasizem, feminizem ali pomembni zgodovinski dogodki. V fantazijskem svetu se lahko avtorji igrajo s tem, kako bi bilo, če bi se zgodovina morda odvila drugače."
-
2. 10. 2024 | Kultura
Bližamo se trenutku, ko človeška zavest ne bo več mogla ločiti, kaj je res in kaj ni
Cukrarna bo v prihodnjih treh dnevih spet gostila festival Indigo, na katerem povezujejo sodobno kulturo, umetnost, oblikovanje in filozofijo. Del festivala bo tudi tradicionalni program puljskega knjižnega sejma Sa(n)jam knjige v Istri Zajtrk z avtorjem, ki bo, preseljen v Ljubljano, gostil sodobnega hrvaškega literata Kristiana Novaka.
-
2. 10. 2024 | Kultura
V soboški knjižnici je v torek potekal literarni večer ob knjigi Sandija Horvata Beli Rom, premierno pa so predstavili tudi pesniško zbirko Tvoj ciganski obraz bledi avtorja Marcela Baranje. Avtorja sta osvetlila literarno ustvarjanje Romov, spregovorila pa tudi o svojih izkušnjah, izzivih in vprašanju kulturne identitete v sodobni družbi.
-
2. 10. 2024 | Kultura
V prostorih Nove pošte bo v soboto, 5. oktobra ob 19.00 premiera avtorske predstave Kje mi živimo v režiji Bora Ravbarja. Predstava se ukvarja s stanovanjsko problematiko, pri čemer po besedah režiserja poskuša bivanje razumeti skozi najširšo prizmo, od tega, da nekdo živi v lastniškem stanovanju, do tega, da je podnajemnik, da živi v študentskem domu ali v domu za ostarele. Za izhodišče so ustvarjalcem služile številne zgodbe, ki so jih zbrali.
-
2. 10. 2024 | Kultura
Potujoča razstava gledališke fotografije
V Slovenskem gledališkem inštitutu v Ljubljani bodo danes ob 19. uri odprli potujočo razstavo Tone Stojko, Gledališka fotografija, ki spremlja izid istoimenske elektronske knjige in zajema izbor fotografij iz let 1969–2016. Tone Stojko knjigo in razstavo posveča Dušanu Jovanoviću, s katerim je pričel svoje gledališko popotovanje. Odprtje bo pospremili pogovor, kjer se bosta Tone Stojko in dr. Marija Skočir posvetila gledališki fotografiji.