• Lara Paukovič

    14. 12. 2018  |  Mladina 50  |  Kultura  Za naročnike

    Nespametno varčevanje

    Eno zadnjih kolumen v Večeru z naslovom »Smrdljive besede in tiste druge« je antropologinja Svetlana Slapšak končala z odstavkom, posvečenim blagodejnemu vplivu knjižnic in knjižničark na družbo. »Zares si ne morem zamisliti boljše skupine, ki bi državljane lahko zapeljala v državljansko držo, in pri tem se ji ni treba niti posebej organizirati«. Več

  • Bernard Nežmah

    14. 12. 2018  |  Mladina 50  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Igor Grdina: Ivan Cankar: portret genija

    Avtor se je izmaknil pogledom, ki postavljajo travmo kot izhodišče. Ne izpeljuje pisateljevega pisanja iz kulpabilizacije matere, ne ukvarja se z razlogi, zakaj si umetnik ni postavil doma, poiskal ženke in zaplodil otrok. Cankarja vzame kot kneza slovenske besede in ga potem motri skozi različne segmente duha časa, ki jih najdeva v spominih, časopisnih člankih, literaturi in navadah, politiki in tedanji kulturi. Predstavlja ga kot samosvojega, najsi bo skozi šolske prigode, v odnosu do cerkve, ki se ji izmika, se od nje oddaljuje, a se na svoj način k njej spet vrne, kot politika, ki ga ni moč enosmiselno umestiti, kot občudovalca lepih žensk in potrošnika kupljivih Vener, kot pisatelja, ki razen v začetkih ni pripadal nobenemu literarnemu krogu. Bil je, izvzemši časnikarje, edini literat, ki je živel od pisanja. Garač in obenem lenuh, ki je bival po načelu, da ni dogodkov brez pomena. Prestopal je vse meje, ki so bile večini neprehodne. A hkrati je bil prodorni opazovalec, ki je s svedrajočim pogledom zlomil vsakogar. Vse, kar je doživljal, je domislil in prestavil v literaturo. Za stalne odnose, kaj šele družino, ni imel časa, njegovo prvenstvo je bilo pisateljevanje. Ni bil samouk, hodil je v šole, a te mu niso ustrojile kože, požiral je svetovno literaturo, a pisal po svoje, bil je mojster jezika, a se ni držal slovnice, živel je kot knez slovenščine, a šel v Pulo, kjer je ponotranjil italijanščino, se na Dunaju shajal s francosko damo po kavarnah in postal elokventen v francoščini, kakopak je govoril nemško brez akcenta. V shizmi kulturnega boja je pisal za liberalna in katoliška glasila, pod škofovo streho napisal Hlapce kot kritiko oblastništva katoličanov. Vrata salonov, graščin, založb, škofij in gostišč so mu bila odprta, ne da bi gostitelji od njega lahko karkoli zahtevali. Bil je vendar Cankar. Več

  • Matej Bogataj

    14. 12. 2018  |  Mladina 50  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Zahar Prilepin: Samostan

    Skoraj vedno Zahar Prilepin (1975) ni kontroverzen le v političnem smislu, to se kaže tudi v Samostanu, ki je prevrednotil pogled na sovjetska prevzgojna taborišča. Bralni špeh govori o Artjomu, očet omorilcu iz str a -sti in afekta, ki je politično razbarvan. Sicer je obkrožen z najpomembnejšimi nosilci revolucije in njihovimi nasprotniki – na obeh straneh: med zaporniki in med nadzorniki so čekisti, visoki rdečearmejci, kontraši, revolucionarni sektaši, pa tudi menihi, dilerji opija ljudstva. Več

  • Vesna Teržan

    14. 12. 2018  |  Mladina 50  |  Kultura  Za naročnike

    Norost vojne in sreča preživetja

    Lepota prostranstev gora in dolin na meji med Irakom in Iranom vzame dih. Ta pokrajina na fotografijah Arama Karima je videti kot idilična mitološka Arkadija, tiha, nedotaknjena, skladnih linij. A njegove fotografije v sebi nosijo zgodbe tihotapcev, ki so trpke in nevarne, ki govorijo o preživetvenem nagonu in iznajdljivosti v času, ko je v sosednji Siriji še vedno vojna, in v času, ko so divje horde Islamske države (ISIS) divjale po tem območju (2014–2017), pobijale ljudi in uničevale vse od mest in narave do kulturnih spomenikov stare Mezopotamije. Ta strašna stvarnost pa ne jemlje le sape, ampak vzame tudi pamet. Fotografije Arama Karima in Alija Arkadya pripovedujejo, kako tam življenje teče naprej, kako v takšnih okoliščinah preživijo dečki otožnih oči, ki so delovna sila v umazani industriji, kako se v reki pri Mosulu skupaj kopajo Arabci in Kurdi ali pa kako odigrati gledališko predstavo ali pokopati padlega soborca. Naslov razstave v Galeriji Jakopič je poetičen – Na moje oči je prevod kurdskega pozdrava ser čava in arabske verzije ala 3ini, ki je dobrodošlica in v dobesednem prevodu pomeni polagam te na svoje oči. Več

  • Gregor Kocijančič

    14. 12. 2018  |  Mladina 50  |  Kultura  |  Plošča

    XXXTentacion: Skins

    Postumna plošča letos umorjenega raperja dokazuje, kako zelo dobičkaželjna je glasbena industrija. Ker je preminuli v zadnjih letih svojega kratkega življenja ustvaril zajetno bazo zvestih oboževalcev, ki je po njegovi smrti eksponentno narasla, so si založniški velikani urno prisvojili vsak njegov nedokončani demo, skico ali druge oblike shranjenih zamisli. Te so zdaj na silo nametali v porazno zbirko nedodelanih ostankov, ki ji pravijo album, a to pravzaprav sploh ni. XXXTentacionova glasba je že v času njegovega življenja aranžmajsko pešala – nova plošča pa je tako pomanjkljiva in nezaključena, da bo lahko prepričala zgolj najbolj nekritično občinstvo. Več

  • Goran Kompoš

    14. 12. 2018  |  Mladina 50  |  Kultura  |  Plošča

    Deena Abdelwahed: Khonnar

    Privrženci sodobne klubske elektronike smo tunizijsko producentko Deeno Abdelwahed najprej opazili zaradi radovednega spoja sintetiziranih arabskih motivov in (zahodnjaškega) bassa, šele potem zaradi poguma. V svetu, kjer je odraščala, ta glasba pač še vedno velja za dekadentno – še toliko bolj, če jo ustvarjajo ženske. Zato ni presenetljivo, da se je zdaj na dolgometražnem prvencu drzno elektroniko odločila nadgraditi z angažirano kritiko spolne diskriminacije, družbenega ustrahovanja mladeži, migrantske problematike in podobnih aktualnih tem, ki pestijo arabski svet, tudi v odnosih z Zahodom. Ja, Deena Abdelwahed pokaže, da imata aktivizem in upor prostor tudi na plesišču. Več

  • Borka

    14. 12. 2018  |  Mladina 50  |  Kultura  |  Plošča

    Šumski: Ostrvo ledenog kita

    Zagrebški veteranski troglavi ustroj Šumski je bil dolgo tiho, saj je zadnji album izdal pred nič manj kot petnajstimi leti. Tako dolgemu premoru pritiče nekaj markantnega in Ostrvo ledenog kita to nedvomno je. Je plošča, ki združuje prepoznavno krautrockersko podstat z lebdečo psihedelijo zahodnoafriških melodij, niansami jazza in funka ter odmevom lokalne novovalovske nostalgije. Predvsem pa je večplastna, povsem plesna, a angažirana. Družbeno kritična, vendar nič cinična. Je sijajen prikaz tega, da plošče, ki jih moramo jemati resno, niso nujno glasne ali težaške in da ima lahko tudi alter izjemno izdelan pop apil. V širši kulturni okolici težko najdemo tako star, pa vendar tako osvežujoče aktualen bend. Več

  • Goran Kompoš

    14. 12. 2018  |  Mladina 50  |  Kultura  |  Plošča  Za naročnike

    Matter: Troglav

    Troglav, tretja plošča kamniškega trojca Matter, servirana v treh tedenskih obrokih, je zadnja iz njegove trilogije plošč, objavljenih v zadnjih treh letih. Kaj to pomeni za prihodnost zasedbe, ki se je pred dobrimi tremi leti lotila prevetritve domače glasbene scene, iz skopega zapisa ob izidu ni mogoče razbrati. Najmanj verjetna se zdi možnost, da s tem napoveduje samoukinitev. Zasedba, ki redno polni koncertna prizorišča, je z lansko ploščo Mrk več kot upravičila pozornost, ki je je bil deležen prvenec Amphibios (2016), s katerim je mimogrede odprla vrata še nekaterim novim, na videz sorodnim, a nekoliko komercialnejšim domačim zasedbam. Hkrati očitno vre od ustvarjalnosti. Poleg treh plošč (in nekaj spletnih singlov) je trojec objavil več kot deset videospotov, kratek film Pimpin Piaf in lansko leto še pesniško zbirko Mrak. Več

  • Goran Kompoš  |  foto: Miha Fras

    14. 12. 2018  |  Mladina 50  |  Kultura  |  Dogodki  Za naročnike

    Pesmi s hudičevega sejmišča

    Kultni britanski kabarejski trio The Tiger Lillies, ki bo prihodnje leto praznoval trideseto obletnico delovanja, je v Kinu Šiška minuli ponedeljek nastopil že četrtič. In ga po pričakovanjih spet razprodal. Ja, z rednimi obiski si je tudi pri nas pridelal zvesto občinstvo, ki se njegovih nastopov ne udeležuje zato, da bi slišalo kaj novega in drugačnega, temveč prav zato, ker ve, da bo dobilo prav take Tiger Lillies, kot jih pozna in obožuje. Posebne, zabavne nastopače brez dlake na jeziku, za katere se zdi, da so na oder padli iz nekega drugega časa. Tudi tokrat ni bilo nič drugače – kljub temu da se je trio posvetil predvsem svojim pesmim, manj pa teatralnim pritiklinam, s katerimi je navduševal na nekaterih prejšnjih koncertih. Kar pa ne pomeni, da ni našel stika s (posedenim) občinstvom, čeprav se je to nekoliko razživelo šele proti koncu nastopa, v katerem je zasedba izpolnila nekaj želj in odigrala nekaj svojih klasik. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    14. 12. 2018  |  Mladina 50  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Čarobna zima v Mumindolu

    V tejle animaciji – za svoje dobro prestatični, prepočasni in predolgi (če bi trajala toliko kot “epski” youtubski napovednik, bi bilo ravno prav) – smisel Božiča odkrivajo buckaste, bajskaste, trolaste kreature, ki ga običajno preskočijo, ker pozimi spijo (manjka le štikel Do they Know It’s Christmas), toda glede na to, da njihovi obrazi niso animirani, moramo njihovemu doživljanju Božiča verjeti na besedo. (Kinobalon/Kinodvor) Več