• Borka

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Kultura  |  Plošča

    Diplo: Diplo Presents Thomas Wesley Chapter 1: Snake Oil

    Ko sta Lil Nas X in Billy Ray Cyrus konec leta 2018 z nalezljivim križancem trapa in countryja zajahala vrhove pop lestvic po vsem svetu, smo se zavedeli, da sledi obdobje mučnega izžemanja prodajnega potenciala tega čudnega žrebca. In jasno, superproducent EDM-ovske pop štance Diplo je pravo ime za nalogo. A presenečenje! Diplo Presents ... ni to, za kar se predstavlja. Ni country na EDM-ovskih steroidih ali sterilni EDM, natlačen s country okraski, ampak navadna zbirka brezobličnih plastičnih pop štiklov z emocionalno nabitimi in navdihujočimi melodijami, ki zvenijo kot odpadni material na lestvice letečih projektov. Seveda z dodatkom raznih country vokalistov in kakšno vižo orglic ali godal tu in tam. Samoironija? Več

  • Jaša Bužinel

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Kultura  |  Plošča

    Deerhoof: Future Teenage Cave Artists

    Odštekani sanfranciški eksperimentalni art rockerji se vračajo s petnajstim, toda prvim konceptualno zasnovanim albumom. Ideja distopičnega sveta bližnje prihodnosti, v katerem ljudje zapustijo domove za pobeg v naravo, kjer se nato borijo za preživetje in kjer najstniki na novo odkrivajo pomen umetniškega ustvarjanja, ni ravno sveža, je pa aktualna. Besedila in vokalna interpretacija frontmanke Satomi Matsuzaki so kot vselej igriva in podkrepljena s prefinjenim smislom za humor. Instrumentali pa ostajajo značilno dinamični, spretno uravnoteženi med zvočnimi abstrakcijami in prikupnimi harmonijami, ki hitro zlezejo pod kožo. Vendar smo pri Deerhoofu po 26 letih vsega tega že precej navajeni. Več

  • Borka

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Kultura  |  Plošča

    Freddie Gibbs and The Alchemist: Alfredo

    Spet so se križale poti enega najbolj uličarskih med širši javnosti znanimi emsiji ameriškega podzemlja in enega najbolj hiperaktivnih in konsistentnih producentov zadnjega časa. Freddie Gibbs in Alchemist strežeta z minialbumom ležernega toka in poletno gangsterskega razpoloženja, skratka z muziko, ki pritiče kruzanju po morju z manjšo jahto. Alfredo je nezahteven niz posnetkov, pri katerih oba protagonista brez posebnega napora ali vneme delata, kar pač obvladata – z zankastim minimalizmom Alovih podlag, ki so sestavljene izključno iz semplov, in Gibbsovim tekočim bahaštvom, ki se obvezno, a redko zaplete v metriko, ki ji ni kos. Mimobežni projekt preprostosti visoke stopnje učinkovitosti. Več

  • Jaša Bužinel

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Kultura  |  Plošča  Za naročnike

    Lady Gaga: Chromatica

    Lady Gaga sodi v panteon pop div 21. stoletja. V njeni pompozni prezenci, emancipatornih besedilih, ki spodbujajo ljubezen in drugačnost, ter energičnem plesnem popu, ki človeku vliva samozavest, se je prepoznal marsikateri poslušalec. V zadnjem obdobju je ameriška pevka in igralka krenila v drugo smer. Leta 2016 je izšel intimni kantrijevski album Joanne, z Bradleyjem Cooperjem pa je posnela uspešno, čeravno klišejsko romantično glasbeno dramo Zvezda je rojena in zanjo soustvarila glasbo. Več

  • Bernard Nežmah

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Miha Naglič: Žirovski besednjak

    Avtor, ki je esejist in filozof, je v njej popisal zgodovino mesta Žiri. Ta ne teče kronološko, temveč je zaobjeta v 500 geslih, kar ustvari dodatno možnost fokusnega prebiranja. Še posebej, ker podatkov ne črpa le iz arhivov, časnikov, knjig in zbornikov, ampak tudi iz spominov, govoric in pogovorov s starimi vedeži ter domoznanci. Pri pojmu gostilne sledi sprehod skozi zgodovino, a tudi vprašanje, kdaj jih je bilo največ. Leta 1930 – kar 15. Podobno gledališče, ki je imelo prvo predstavo že leta 1901, razcvet pa so prinesla trideseta s sokolskim in orlovskim teatrom: prvi je postavil Kralja na Betajnovi z aluzijo na lokalnega župnika, drugi mu je odgovoril z bodico na liberalce, kajpak spet s Cankarjem, to pot z njegovimi Hlapci. A pisec ne izpostavlja le aktualnih pojmov, oriše tudi pozabljene: tako predstavi desetletje po drugi vojni, ko so imeli nižjo gimnazijo, besedo Umag, ki je nekoč opisovala počitniško naselje, ki ga je v tem mestu zgradila Alpina, zdaj pa živi kot neuradno ime za eno izmed mestnih četrti, zabeleži geslo Ukrajinci, ki so bili častniki generala Wrangla in so po prvi vojni našli pribežališče v Žireh ter s potomci oplemenitili žirovsko kri. Pojem župniki je napolnjen z veličastnim lokom časa, ime prvega klerika sega v leto 1384, pri živalstvu je perspektiva dvojna: seznami nedavno uplenjenih vrst divjadi in pogled 50 tisoč let nazaj, ki so ga prinesli arheologi z odkritjem kurišča, v katerem so našli kosti jamskega medveda, losa in pragoveda. Več

  • Matej Bogataj

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Adam Foulds: Blodnjak prebujenja

    Adam Foulds o družbi spregovori s prikazom njene reprezentativne ustanove; podobno kot predhodniki, na primer Peter Weiss, ki v igri Maratovo in de Sadovo srečanje postavi na oder lokalne blaznice, ali Jančar, ki v Velikem briljantnem valčku v zavod poleg pacientov in poblaznelega sluge z bikovskim tilnikom postavi še politične in se vidi, kdo je najbolj problematičen v stanju spreobrnjenih vrednot. Dogajanje postavi v podeželski sanatorij, v katerem se poleg aristokratov, ki jih odstranijo od (premoženjsko) škodljivih porok, bratov Tennyson, neozemljenih ljudskih pesnikov in udarjenih kar tako, versko ali shizoidno, prosto gibljejo tudi člani zdravnikove družine. Ker je roman spisan času, ki ga opisuje, primerno, se seveda zgodba zasuklja tudi okoli domačih punc, godnih za možitev. Te se počez nastavljajo morebitnim snubcem, pač v skladu s svojimi nedozorelimi predstavami, kakšne družabne vloge in maske naj bi pripomogle k najboljši partiji. Ob teh so predhodnikom antipsihiatrije in njihovemu početju nedorasli strežniki in pomožno osebje, ki šibkejšo pripetost varovancev na realnost zlorabljajo za lastno, pogosto okrutno zabavo in pičel zaslužek za zraven; kadar so vsi malo udarjeni, se tistim malo bolj zdi to še najbolj razumno, bogatenje in zloraba. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Žvižgači

    Romunski novovalovec Corneliu Porumboiu je pred dobrimi desetimi leti posnel film Policijski, pridevnik, v katerem je skušal detektiv Cristi nekega gimnazijca rešiti pred Zakonom, za katerega ve, da kmalu ne bo več v veljavi. Porumboiu je potem posnel nekaj filmov, v katerih so se junaki prelevili v Indiane Jonese – iskalce izgubljenih zakladov. V Zakladu je junak zaklad iskal kar na nekem vrtu, v dokuju Neskončni nogomet pa se je malemu uradniku, Porumboiujevemu mladostnemu prijatelju, zdelo, da se zaklad skriva v novih nogometnih pravilih, ki si jih je izmislil. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Mali Joe

    Mali Joe je ledena, pastelna, distopična balada o gensko spremenjenem organizmu, posebni roži, ki jo Alice (Emily Beecham), njena stvarnica, njena ločena “mati”, genetičarka v brezhibnih toplih gredah korporacije Planthouse Biotechnologies, imenuje “mali Joe” – po svojem najstniškem sinu Joeju. Alice je namreč sveto prepričana, da je “mali Joe” božji dar, darilo človeštvu, saj ima blagodejne učinke – njegov vonj osrečuje. Noter gre ljubezen, ven pride sreča. Kar je približno tako, kot če bi rekli, da je božji dar in darilo človeštvu H.A.L., “parfumski” megaračunalnik v Kubrickovi Odiseji v vesolju. Nekaterim se namreč zdi, da je “mali Joe” kužen in poguben tako za druge rastline kot za živali, recimo pse, ki pod njegovim vplivom postajajo napadalni. Alice, vegetarijanska verzija dr. Frankensteina, sicer vztraja, da “mali Joe”, hortikulturni antidepresiv (neke vrste šentjanževka, heh), ki naj bi osvojil trg, prihaja v miru in da prinaša srečo (le pogovarjati se moraš z njim), toda vse bolj je jasno, da ljudem v resnici pere možgane in da jih obsede, da torej – podobno kot Solaris – le perverzno zrcali njihove strahove, tesnobe in travme. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Lov

    Janša in njegovi so prepričani, da so žrtve velike zarote in da jih hočejo “kaviarske” liberalne elite zamenjati z nebelci, “maskiranimi” v begunce in ekonomske migrante. In tu je film zanje: Lov – sarkastična parodija kulturnega boja. Se še spomnite, ko je Hillary Clinton leta 2016 med predvolilno kampanjo rekla, da je polovica Trumpovih volivcev “deplorables”, “bednikov”, potemtakem “rasistov, seksistov, homofobov in ksenofobov”. Trumpovi volivci so jo takoj napadli in popadli, saj so končno dobili dokaz, da so res žrtve velike liberalne zarote, “globoke države”, da liberalne elite nanje gledajo zviška, da jih preganjajo zaradi njihovih političnih in verskih prepričanj ter da so v njihovih očeh pogrešljivi, tako da je bil le še korak do razvpite teorije, da Hillary Clinton vodi “satanistično” pedofilsko mrežo, ki je bazirana v kleti washingtonske picerije Comet Ping Pong. Hillary Clinton se je naslednji dan opravičila, ker je rekla, da je “bednikov” med Trumpovimi volivci le polovica. Lov se začne na zasebnem letalu, na katerem je dvanajst takšnih “bednikov” (konspirologov, homofobov, pro-life fanatikov, ksenofobov, obsedencev z orožjem, lovcev ipd.), ki so jih dekadentne, “kaviarske” liberalne elite – na čelu z Atheno (Hillary Swank) – nalovile po Ameriki, zdaj pa jih uspavane, utišane in uklenjene peljejo na “lov”. Sredi gozda jih spustijo, odmašijo jim usta, jih oborožijo – in začne se igra smrti. Več

  • Gregor Kocijančič

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Kultura  Za naročnike

    sLOVEnija skozi blodnjave oči Netflixa

    Uradna spletna stran Republike Slovenije je te dni s ponosom oznanila, da se je naša majhna podalpska deželica znašla na Neftlixu, ameriškem velikanu za pretakanje videovsebin: »Sto dvainosemdeset milijonov naročnikov iz sto devetdesetih držav bo lahko gledalo serijo, ki sedeminštirideset minut prikazuje naravne, kulturne in gastronomske lastnosti Slovenije,« je zapisano v spletni objavi. Slovenija – oziroma ljubljanska gostilnica Žmauc – je namreč osrednja tema prve epizode druge sezone dokumentarnega resničnostnega šova Restaurants on the Edge (Restavracije na robu), v kateri »dream-team«, trojec samooklicanih rešiteljev propadajočih restavracij, po vsem svetu »rešuje« gostilne, ki imajo potencial, a nimajo najbolj premišljenih jedilnikov, propadale pa naj bi tudi zaradi slabih notranjeoblikovalskih odločitev. Večina gledalcev serije verjetno nikdar ni – in ne bo – potovala v Slovenijo, zato se bo o naši eksotični kulturi podučila na podlagi (za Slovenijo resnično nereprezentativnih) tradicij in značilnosti, na katere se osredotoča serija. Do konca svojih dni bodo živeli v zmotnem prepričanju, da je Slovenija dežela, kjer cele dneve glodamo polhe in se v jamah nacejamo z oranžnim vinom. Več

  • Lara Paukovič

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Kultura  Za naročnike

    Romantika za 21. stoletje

    Kako razložiti priljubljenost serije Normalni ljudje (Normal People) nekomu, ki ni prebral knjige megapopularne mlade pisateljice Sally Rooney, po kateri je posneta? Ne gre za pretanjeno analizo ženskega prijateljstva in italijanske družbe, kakršna je Genialna prijateljica, ne za zapleteno družinsko zgodbo kot v Prikritih plamenih – ravno tako priljubljenih serijah, posnetih po med bralstvom enako dobro sprejetih literarnih predlogah. Serija niti ni napet psihološki triler ali inteligentna kriminalka, kot na primer Netflixovi You, Peaky Blinders in Money Heist, če naštejemo še nekaj najbolj gledanih v zadnjem času. Dvanajst delov Normalnih ljudi prikazuje le to, kako se dva mladostnika z različnim ekonomskim ozadjem in enako nezmožnostjo izražanja čustev iščeta in najdeta, spet razideta in najdeta, spet razideta in ... ne najdeta. In še enkrat od začetka. Romantika za milenijsko generacijo pač. Več

  • Pia Nikolič

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Kultura  Za naročnike

    Več kot le Modrijani

    V torek so kulturni delavci v Ljubljani ponovno protestirali. Tokrat so se v sprevodu sprehodili od Prešernovega trga do ministrstva za kulturo in tam pustili odslužene predmete, ki predstavljajo njihov poklic. Aktiv kulturnih delavcev in delavk načrtuje nadaljevanje protestnih akcij, dokler se ne bo začelo ministrstvo za kulturo z njimi vsaj pogovarjati. S protestom želijo opozoriti tudi na zategovanje pasu zaradi zmanjšanja kulturnega proračuna, ki se jim zdi napačna rešitev, saj se delež proračuna, ki ga ministrstvo prejme na podlagi BDP, zmanjšuje že od leta 1991. Samo od leta 2012 se je zmanjšal za 20 odstotkov. Na čelu ministrstva za znanost, izobraževanje, kulturo in šport je bil tedaj Žiga Turk. V sklopu tedanjega varčevanja je vlada pod vodstvom SDS načrtovala odpravo Javne agencije za knjigo in Slovenskega filmskega centra. V istem času je takratni župan Dunaja Michael Häupl za Mladino povedal, da se avstrijska prestolnica reševanja iz recesije loteva drugače. Namesto vlaganja v infrastrukturo so se na Dunaju odločili za vlaganje v kulturo, saj naj bi se to »bolj splačalo«. Za podobno strategijo so se tedaj odločile tudi Nemčija, Švedska, Finska in Francija. Danes, osem let kasneje, smo se spet znašli »v času recesije, ko si zaradi negotovosti potrošniki ne upajo in nočejo trošiti,« na blogu opozarja ekonomist dr. Jože P. Damijan in predlaga, da »ko zaradi tega podjetja ne morejo investirati, mora vlada nadomestiti ta izpad agregatnega povpraševanja s povečanimi javnimi investicijami in neposrednim spodbujanjem zasebnega trošenja. Drugega izhoda iz recesije ni.« Vendar se zdi, da 14. vlada Republike Slovenije tudi na tem področju, drugače od na primer svetlega zgleda Nemčije, ne upošteva predlogov strokovnjakov. Namesto kulture med prednostne denimo uvršča le klasične panoge, na primer gradbeništvo. A navkljub prepričanju to nima nujno večjega multiplikativnega učinka na gospodarstvo od kulture. Več

  • Izak Košir

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Kultura  |  Dogodki

    Razstavi v Novi Gorici in Piranu

    V Mestni galeriji Nova Gorica bodo ob 19. uri odprli razstavo Uršule Berlot z naslovom Telesni razlom/Bodyfraction. Umetnica že od svojih ustvarjalnih začetkov združuje zanimanje za likovno in ontološko prosojnost z raziskovanjem meja med organskim in anorganskim, vidnim in zakritim. Že več kot pol desetletja tematizira človeško telo, njegov skriti del, ki so ga vizualizirale sodobne tehnologije. V Mestni galeriji Piran pa bodo uro kasneje, ob 20. uri, odprli razstavo Erika Lovka z naslovom Mož in sonce. Lovko sodi med tiste primorske umetnike, ki prepričljivo predstavljajo mediteranski pol slovenske umetnosti. S svojim širokim ustvarjalnim opusom je opazno zaznamoval tokove sodobne umetnosti v domačem in tudi mednarodnem prostoru. Več

  • Stanka Prodnik

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Kultura  |  TV  Za naročnike

    Na Kreku

    S ponedeljkom se je tudi uradno končala epidemija, zato smo si na nacionalni televiziji ogledali novinarsko konferenco vlade, ki jo je rutinirano vodil vladni poročevalec za covid Jelko Kacin. Poleg njega so nastopili še minister za zdravstvo Tomaž Gantar, poveljnik civilne zaščite Srečko Šestan in pa direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Milan Krek. Našo pozornost je pritegnil predvsem zadnji, saj ta novopečeni direktor, ki ga je ustoličila prav epidemija, ni znal v celoti odgovoriti na niti eno samo novinarsko vprašanje. Več

  • Saša Eržen

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Kultura  |  Hudo

    Collagin

    Kolagen je najbolj razširjena beljakovina v naših telesih in glavna sestavina vezivnega tkiva. Ker med drugim zagotavlja čvrstost ter elastičnost kože in ker se s staranjem njegova količina zmanjšuje, je postal priljubljen prehranski dodatek med tistimi, ki bi bili radi videti mlajši. Njihove mokre sanje – pitje alkohola, ki pomlajuje – so uresničili v Angliji, kjer kolagen dodajajo kar v džin. Več ko ga spijete, lepši boste! Pred tremi leti sta namreč strokovnjakinji za odnose z javnostmi Camilla Brown in Liz Beswick začeli prodajati collagin, ki je poleg brezbarvnega na voljo tudi v nežno rožnati različici z vrtnicami. Kolagen, ki ga pod okriljem njune blagovne znamke Young in spirit med destilacijo dodajo džinu, je govejega izvora, zato opozarjata, da ni primeren za vegetarijance. Na svoji spletni strani tudi Medex za poletno osvežitev priporoča, da džinu in toniku primešamo vrečko njihovega kolagena v prahu, ki »je hidroliziran kolagen ribjega izvora, zato je primeren tudi za vegetarijance«. Ali se ribe po novem uvrščajo med zelenjavo ali pa je nekdo popil kakšen džin preveč. Več

  •  |  foto: Igor Škafar

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Kultura  |  Ulice

    Blažka

    Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    5. 6. 2020  |  Mladina 23  |  Kultura  |  Portret  Za naročnike

    Brina Rafaela Klampfer, režiserka in dramaturginja, ki v predstavi raziskuje trk dveh ideologij

    Tema, ki je Brino Klampfer (1989) tako zelo pritegnila, da se ji je želela posvetiti v magistrskem delu na Akademiji za radio, gledališče, film in televizijo, kamor se je po magisteriju iz primerjalne književnosti in literarne teorije vpisala še na študij gledališke režije, je bil odnos avtorjev mlajše generacije do Jugoslavije. »Zanimivo se mi je zdelo, da se mladi avtorji v Sloveniji s tem ukvarjajo precej manj kot avtorji v preostalih državah bivše Jugoslavije, sploh dramatiki,« pravi. Posebej dobro pozna mlajšo hrvaško književnost, saj je en semester študija primerjalne književnosti preživela na izmenjavi v Zagrebu; tudi magistrirala je iz primerjave sodobnih dramskih pisav slovenskih in hrvaških dramatičark. Toda dovolj slovenskih besedil mlajših avtorjev, ki bi problematizirala odnos do Jugoslavije, ni našla, zato se je raziskave lotila prek intervjujev z zadnjo generacijo pionirjev. Čez čas pa je ugotovila, da zelo konkretno zgodbo, skozi katero lahko raziskuje omenjeno temo, pravzaprav nosi v sebi. Več

  • Damjana Kolar

    4. 6. 2020  |  Kultura

    TV napovednik od četrtka do nedelje

    Priporočamo dokumentarec Klub Colectiv, ki beleži dogodke po požaru v nočnem klubu Colectiv v Bukarešti leta 2015, ki je terjal 27 življenj, 180 ljudi pa je bilo ranjenih, politični triler Salvador, v katerem je ameriški fotoreporter priča krizi v medmorski državi Salvador leta 1980, film O telesu in duši, ljubezensko zgodbo o dveh osamljenih delavcih iz budimpeške klavnice, film Čistilci, večkrat nagrajeno dokumentarno oddajo, ki kaže mračni svet digitalnega čiščenja, v katerem internet osvobajajo vsega, kar je sporno. Več

  • DK, STA

    3. 6. 2020  |  Kultura

    Nocoj balet v živo: Nismo pozabili na vas

    Ker so operne in baletne dvorane zaradi epidemije še vedno zaprte, bo SNG Opera in balet Ljubljana danes, 3. junija ob 20.00 izvedla baletni koncert, ki ga bodo ob praznem avditoriju v živo prenašali na drugem programu Televizije Slovenija. Baletni koncert z naslovom Nismo pozabili na vas, ki je nastal z Društvom baletnih umetnikov Slovenije, bo ponudil pretežno klasičen program z nekaj sodobnimi deli. Več

  • Uredništvo

    2. 6. 2020  |  Kultura

    FOTOGALERIJA: Protest za kulturo

    Akcija za kulturo, na kateri so kulturniki opozorili na pomanjkljiv odziv ministrstva za kulturo v času epidemije novega koronavirusa. Več o protestu v članku Kulturniki pred vrati ministrstva odložili rekvizite, utrinke pa si lahko ogledate spodaj v fotogaleriji Boruta Krajnca.  Več

  • IK, STA

    2. 6. 2020  |  Kultura

    Kulturniki pred vrati ministrstva odložili rekvizite

    Na pobudo Aktiva delavk in delavcev v kulturi je popoldne potekala druga akcija za kulturo. Začela se je na Prešernovem trgu, od koder se je povorka približno 500 ustvarjalcev podala do ministrstva za kulturo. Tam so oblikovali kolono in nato pred vhod ministrstva odložili rekvizite, ki jih sicer uporabljajo pri svojem delu. Več

  • DK, STA

    2. 6. 2020  |  Kultura

    Največji knjižni sejem bo oktobra

    Nadzorni svet sejma je 27. maja odločil, da bo letošnji knjižni sejem v Frankfurtu klub pandemiji novega koronavirusa potekal od 14. do 18. oktobra. Na največjem knjižnem sejmu na svetu bodo potekali dogodki na sejmišču in po mestu, ponudili pa bodo tudi virtualne dogodke na spletu. V Nemčiji so bile zaradi pandemije odpovedane ali prestavljene na splet številne prireditve, med njimi knjižni sejem v Leipzigu in mednarodni literarni festival v Kölnu. Več

  • Uredništvo

    2. 6. 2020  |  Kultura

    »Če si zgolj poslušen del črede, ne gledaš v nebo«

    "Samo tam, kjer ohranjajo javno podporo gledališču – med drugim recimo v Nemčiji, Avstriji, Švici ali državah nekdanjega vzhodnega bloka – ima to še vedno umetniško težo. Vloga države je pri tem pomembna tudi v nekem drugem pogledu: potreba po umetnosti namreč ni nekaj, s čimer se kar že rodiš, treba jo je privzgojiti, enako kot sposobnost empatije. To je torej potreba, ki se jo oblikuje skozi kulturno usmeritev neke družbe, z zavestno odločitvijo za ohranjanje določene civilizacijske ravni. Kajti družba brez umetnosti je barbarska." Več

  • DK, STA

    1. 6. 2020  |  Kultura

    Spletna dražba del iz zbirke Picassove vnukinje

    Londonska avkcijska hiša Sotheby's bo med 8. in 18. junijem pripravila spletno dražbo del španskega umetnika Pabla Picassa(1881-1973) iz vseh obdobij njegovega ustvarjanja. Na dražbi bodo ponudili slike, risbe, keramiko, fotografije in slikarjevo paleto. Več kot 60 del, ki bodo naprodaj, je iz zasebne zbirke umetnikove vnukinje Marine Picasso, njihova vrednost pa se giblje od 400 do 400.000 funtov. Več

  • Damjana Kolar

    1. 6. 2020  |  Kultura

    Tedenski napovednik kulturnih dogodkov

    Priporočamo koncert Ane Kravanja & Sama Kutina, ki bosta predstavila novi album Trosi kumulusa, film To morajo biti nebesa, komedijo zmešnjav, v kateri režiser Elia Suleiman potuje iz Palestine v Pariz in New York – a kamorkoli gre, povsod najde svojo domovino, razstavo Jureta Kastelica, ki živi in dela v Londonu z naslovom It's Okay, Until It's Not, razstavo Uršule Berlot z naslovom Telesni razlom, interaktivni spletni koncert Štream, na katerem bo nastopil N'toko. Več

  • Uredništvo

    31. 5. 2020  |  Kultura

    Globalni filmski festival z dvema slovenskima prispevkoma

    Od 29. maja do 7. junija bo v okviru globalnega filmskega festivala We Are One na spletu brezplačno na ogled več kot 100 filmov, ki jih je sokuriralo 21 svetovnih festivalov, med njimi tudi Sarajevski filmski festival, ki je v program vključil tudi slovensko avtorico in režiserko Urško Djukić, s kratkim igranim filmom "The Right One", pri katerem sta sodelovala tudi slovenska igralka Doroteja Nadrah in direktor fotografije Lev Predan Kowarski. Film je leta 2019 odprl program "Cannes Directors’ Fortnight 2019," sorežiral ga je Gabriel Tzafka, predstavnik Danske in Grčije, poleg Nadrahove pa v filmu igrata še Mirjana Karanović in Muhamed Hadžović. Več

  • DK, STA

    31. 5. 2020  |  Kultura

    Scorsese za Apple pripravlja nov triler

    Po sodelovanju z Netflixom, hollywoodski režiser Martin Scorsese pripravlja nov projekt za ponudnika pretočnih storitev Apple. Gre za visokoproračunski triler Killers of the Flower Moon, v katerem bosta zaigrala Leonardo DiCaprio in Robert De Niro, ki ga bo produciral Apple TV+, partner pa bo Studio Paramount. Proračun filma bo znašal več kot 150 milijonov dolarjev. Več

  • Uredništvo

    30. 5. 2020  |  Kultura

    Nova razstava v TAM-TAMovi Ulični galeriji

    Po krajšem premoru se vrača TAM-TAMova Ulična galerija na Vegovi in sicer  z razstavo Mine Fine in Iviana Kana Mujezinovića / Grupa Ee z naslovom Lepo je biti Glej!, ki jo bodo odprli 2. junija ob 17.00. Gledališče Glej, najstarejše neinstitucionalno gledališče na območju nekdanje Jugoslavije, letos praznuje 50 let svojega delovanja, že ves čas pa ga odlikuje prepoznavna grafična podoba. Zadnjih deset let jo oblikuje Grupa Ee. V sklopu praznovanja obletnice avtorja predstavljata svoj pogled na Glejeve gledališke liste, ki sta jih ustvarila v zadnjem desetletju.  Več

  • Uredništvo

    30. 5. 2020  |  Kultura

    »Nobeni politični stranki literatura in kultura ne pomenita kaj dosti«

    "Tone Partljič je v pogovoru na letošnjem Slovenskem knjižnem sejmu povedal, da ga je sedenje v poslanskih klopeh naučilo, da nobeni politični stranki literatura in kultura ne pomenita kaj dosti. V bistvu skoraj nič. In tega bi se morali literati in kulturniki, ki imajo kot vsi ljudje tudi takšne in drugačne politične simpatije, bolje zavedati. Ob napovedih gospodarske recesije se kulturi obetajo težki časi in v zavzemanju za čimbolj dostojne možnosti nadaljnjega delovanja bi kulturniki morali sodelovati." Več

  • DK, STA

    30. 5. 2020  |  Kultura

    Avstrijski umetniki bodo dobili 1000 evrov na mesec za ublažitev posledic pandemije

    V obdobju krize zaradi pandemije novega koronavirusa bo Avstrija samozaposlenim umetnikom namenila 1000 evrov mesečnega nadomestila. S tem se je vlada v četrtek, 28. maja odzvala na zahteve kulturnega sektorja. Za pomoč okoli 15.000 umetnikom bo vlada v drugi polovici letošnjega leta namenila 90 milijonov evrov. Več