Altın Gün: Yol

Nizozemsko-turški preroditelji anatolskega rocka in psihedeličnega folka so na prvencu On in nadaljevanju Gece stavili na rockersko udarnost pionirjev, kot sta bila Erkin Koray in Barış Manço, njihov tretji album za ljubljansko založbo Glitterbeat pa prinaša svež poudarek na neonski synth pop estetiki osemdesetih let. Zaradi tradicionalnih vokalnih postopkov skladbe sicer ohranjajo prepoznavni melos turške povojne popularne muzike. Toda na novo vpeljani disco boogie gruvi ritem mašin kar kličejo po plesišču. Rezultat te kombinacije so prikupni, širšemu poslušalstvu namenjeni retro nostalgični štikli, ki presegajo goli pastiš. Dobra izhodiščna točka za nadaljnje raziskovanje bogate dediščine anatolske glasbe. Več

Jane Birkin: Oh! Pardon tu dormais …

Britanska pevka in igralka Jane Birkin, muza pokojnega velemojstra Sergea Gainsbourga, nas pri štiriinsedemdesetih še naprej boža z žametnim glasom. Te dni je izdala štirinajsto studijsko ploščo, prvo, za katero je vse skladbe napisala sama, in hkrati prvo, za katero je besedila pisala tudi v maternem jeziku. Na njej se je opogumila in globoko žalost zaradi hčerkine smrti prvič izrazila skozi glasbo: plod tega je ganljiva, a na trenutke nekoliko naporna zbirka srce parajočih šansonov, melanholičnih french pop šlagerjev in otožnih orkestralnih balad. Razkošni aranžmaji, ki so nastali v sodelovanju z Etiennom Dahojem, se pogosto klanjajo Gainsbourgovi zapuščini – na trenutke tako zelo, da zvenijo skoraj kot njegovo maslo. Več

Femi Kuti & Made Kuti: Legacy +

Dve generaciji pionirske družine tropov afrobeata in njegovih kasnejših meandrov znova na udaru! Legacy + je dvojni album dveh avtorjev, očeta in sina. Prvi del Stop The Hate, ki ga krmili Femi, najstarejši in na očeta slogovno najbolj navezani sin Fele Kutija, je kanonska, zverzirana, a ne preveč svojstvena mešanica afrobeata in highlifa. Zato deluje kot priprava na drugo polovico, ki jo je posnel njegov sin in Felov vnuk Made. For(e)ward je precej bolj udarna, našpičena, prožna, jedrnata, kompaktna, sodobna, ostra, izrazna in domiselno stkana plata, Madejeva besedila pa (občasno) presegajo klasično pesmarico političnih parol. Debel zalogaj lagoškega izraza – kot smo ga ponotranjili in kot zveni danes. Več

Mogwai: As The Love Continues

Hardcore Will Never Die, But You Will se je glasil naslov sedmega albuma enega od prepoznavnejših postrock bendov zadnjih treh desetletij. Ob gostobesednih imenih bendov s kitarske scene z začetka tisočletja, kot so Explosions In The Sky, This Will Destroy You in God Is an Astronaut, so se škotski mojstri dualizma med visoko in nizko zvočno napetostjo zavihteli v sam vrh instrumentalnega rocka 21. stoletja. Pomagali so postaviti temelje enega bolj cinematičnih kitarskih žanrov, ki temelji na dinamiki in nasprotjih med subtilnimi trenutki rock sentimentalizma ter silovitimi izbruhi zvočnih zidov distorzije. Postrock je dedič shoegaza in se je uveljavil kot polje kitarskega eksperimentiranja, v spomin pa se nam je vtisnila podoba suhljatih tipov v oprijetih kavbojkah s hudimi kitarami v rokah, ki z nekakšnim erotičnim nabojem s stopali preklapljajo med armado pedalnih efektov. Mogwai je ostal zvest svojemu glasbenemu miljeju tudi zadnja leta, ko smo opazovali postopen, a neizogiben zaton postrocka v še en klišejski žanr, v katerem lahko celo največje oboževalce presenetijo le še redke izjeme. Zdi se, da so okostenele žanrske paradigme številne mlajše poslušalce potisnile v naročje elektronske glasbe, ki je ravno v tem obdobju doživela razcvet novih »čustvenih« izrazov, predvsem v tako imenovanem postdubstepu. Več

Lewis Dartnell: Izvori

Naenkrat so akterji semena žit, riža in soje, mezopotamsko blato, vetrovi na oceanih, rudniki bakra, kamele, poper, granit, plankton, apnenec etc. In časovna perspektiva se iz nekaj tisoč let raztegne v milijarde. Od kod železo? Ob eksplozijah zvezd je kot zvezdni prah padalo na Zemljo. Ko današnja industrija uporablja kovine, ki več ne nastajajo, je le vprašanje časa, kdaj ji bo zmanjkalo surovin. In ena izmed alternativ bo prekopavanje smetišč kot oblika recikliranja. Najtežji trenutek za življenje na planetu je bil pred 252 milijoni let, ko so ognjeniki bruhali lavo v takem obsegu, da je ozračje dramatično napolnil CO2, vendar pa je plankton ustvarjal kalcitne lupinice, ki so na dnu tvorile apnenec in oceanski plankton je odrešilno absorbiral usodni plin. Ko danes človek išče gradbeni material, pogleda v kataloge in mu ga pripeljejo, vrag vedi, s katerega dela sveta. Več

Michel Butor: Duh kraja

Francoz Michel Butor (1926– 2016), poleg Robbe-Grilleta verjetno najbolj znan utemeljitelj in avtor (naj bi) radikalno modernističnega nouveau romana, je konec petdesetih let, malo preden je izdal roman Modifikacije, preden je torej slog in postopek zaostril in omejil na prozni deskripcionizem in objektivizem, izdal zbirko drobnih zapisov o mestih, ki jih je obiskal. To so nekakšni krokiji, ki naj v hitrih potezah očrtajo v mesta naseljenega duha, njihovo specifiko. Več

Honest Thief

Liam Neeson ne more pozabiti, da je igral Oskarja Schindlerja. Še več: lik, ki ga igra v akcijskih filmih, se vedno obnaša tako, kot da v njem tiči Oskar Schindler. Če že koga ubije, ga ubije zato, ker je bil res velika in popolna svinja. Spomnite se le, kako je v Ledenem maščevanju pokončal ljudi, ki so pokončali njegovega sina – in kaj je počel tipom, ki so v Ugrabljeni ugrabili njegovo hčerko. Tako je »pošten«, da ubije le tiste, ki si smrt res zaslužijo. Več

Breaking News in Yuba County

»Tvoja vagina je ubila mojega moža,« dahne Sue (Allison Janney), razočarana, osamljena, zapostavljena, utrujena gospodinja iz okrožja Yuba. Torto za rojstni dan si kupi sama, da praznuje, pa se itak nihče ne spomni, še najmanj njen mož, ki ga zasači v postelji z blondinko. Ko jo zagleda, otrpne – za vedno. Toda Sue, ki pogreša ljubezen, ne prijavi smrti, temveč izginotje – in nenadoma že igra ljubečo, zaskrbljeno, obupano, nemočno ženo, ki trpi in joče. Kje je moj mož? So ga ugrabili? Mediji takoj planejo, tako da jo objamejo kamere in žarometi – končno je postala zgodba. Končno je pomembna. Končno je v središču pozornosti. Končno dobi to, kar je najbolj pogrešala – ljubezen. Več

Falling

Za očete so vsi sinovi geji. In Falling, režiserski prvenec Vigga Mortensena, je film o sinu, ki je gej, in očetu, ki je homofob. Nekoč – no, še pred nekaj leti – bi to zadoščalo. Nič več. John (Viggo Mortensen), sicer pilot, namreč ni le gej, ampak je tudi poročen z moškim azijskega rodu (Terry Chen), s katerim imata hčerko (Gabby Velis). In oče, Willis Petersen (Lance Henriksen), ni le homofob, ampak je tudi rasist, mizoginik, seksist, konspirolog in lovec. A tudi to še ne zadošča: očeta, ki mu je bilo ob rojstvu sina žal, da ga je spočel (ker bo nekoč itak umrl), se loteva demenca. Pozablja. Izgublja se. Kot očetje in mame v vsakem drugem filmu, ki ga vidimo. Pa tudi to še ne zadošča: oče se preseli k sinu. Več

Days of the Bagnold Summer

Ker zadnje komedije Wesa Andersona – The French Dispatch – še ni na spregled, si lahko v tolažbo pogledate britansko komedijo Days of the Bagnold Summer, ki jo impersonira in nadomešča. Daniel Bagnold (Earl Cave), zabušant v črnem, fen heavy metala, v grozi ugotovi, da bo dolgo vroče poletje preživel z materjo, Sue (Monica Dolan), ne pa z očetom, ki je stegnil na Florido, Sue, žalostna ločenka, knjižničarka in nehipsterska fenica zgodovine, pa si želi, da bi njen sin pokazal vsaj inklinacijo, če že ne afekcije – ko ju gledate, imate občutek, da manjkata na fotografiji Veličastnih Tenenbaumov. Več

Judas and the Black Messiah

FBI je leta 1956 pod taktirko J. Edgarja Hooverja lansiral tajni Protiobveščevalni program, alias COINTELPRO (COunter INTELligence PROgram), s pomočjo katerega je skušal nadzorovati, diskreditirati in ustaviti »subverzivne« politične organizacije – aktivistične, črnske, staroselske, novolevičarske, feministične, okoljske in tako dalje. Med črnskimi so bili Hooverjeve tarče gibanje Martina Lutherja Kinga Jr., Nation of Islam in stranka Črni panterji, 4. marca 1968 pa je svojim agentom zapovedal, da morajo na vsak način preprečiti »vzpon Mesije, ki bi združil in naelektril militantno črnsko nacionalistično gibanje«. Hoover je poudaril, da bi tak Mesija lahko postal Malcolm X, a so ga nekaj let prej umorili, tako da ni več predstavljal grožnje. Črnci so ga imeli za mučenika, to pa je bilo tudi vse. Je pa posvaril pred drugimi, ki težijo k mesijanski poziciji – Martinom Lutherjem Kingom, Stokelyjem Carmichaelom in Elijo Muhammadom. »Elijah Muhammad ni prava grožnja, ker je že star. King bi bil lahko kandidat za to pozicijo.« Več

Pisateljica, ki prevprašuje družbena razmerja moči 

Med fotografijami, ki so med nedavno zasedbo Avtonomne tovarne Rog preplavile splet, je bila tudi tista, na kateri Vesno Lemaić, pisateljico, aktivistko in sodelavko Roga (rojeno leta 1981), trpajo v marico. Ko so Rog leta 2016 poskusili zrušiti prvič, ji ga je skupaj z ostalimi uporabniki uspelo ubraniti. Tokrat je eden zadnjih branikov alternativne kulture v Ljubljani padel. »Rog smo leta 2016 ubranili tudi zato, ker policija ni stopila na stran zasebnih varnostnih služb. Policisti so takrat ravnali nevtralno. Zdaj pa je bilo vse drugače. Jasno je bilo, da policisti v protiizgredniški opremi delujejo v vnaprej načrtovani akciji. Naših prijav niso upoštevali, njihov edini odgovor so bili ’pepper sprej’ in lisice,« pravi. Vklenili so jo in odpeljali na policijsko postajo, kjer jo je najbolj šokiralo to, da jo je policistka pretipala ob okrvavljeni steni. »Očitno jim ni uspelo sproti pobrisati sledi svojega nasilja.« Več