Vinyl Williams: Opal

Kalifornijski psych-pop projekt Vinyl Williams, ki mu dirigira Lionel Williams, vnuk filmskega skladatelja Johna Williamsa, je z vsako izdajo bolj dovršen. Kljub psihedeličnemu avanturizmu se avtor tokrat uspešno oklepa pop struktur in glasba gre zaradi tega precej dobro v uho. Dialog med psihedelijo in popom sicer ni edini kontrast, ki ploščo naredi prepričljivo: sprani in zasanjani vokali so izrazito oddaljeni, a hkrati izjemno prisotni, produkcija pa je sočasno retro in sodobna. Čeprav jo pogosto spremljajo hitri ritmi in intenzivna zvočna večplastnost, obdrži spokojnost, ki bi marsikomu lahko koristila kot terapija za nespečnost. Plošča, ki zveni izjemno eterično, bo zaradi barvitega eklekticizma verjetno prepričala zgolj robne sladokusce. Več

Mac Miller: Swimming

Ljubljenec ameriških srednješolcev je prvo polovico leta tabloide polnil z razpadom zveze s pop zvezdnico Ariano Grande in prometno nesrečo, ki jo je povzročil pod vplivom alkohola. Ni presenetljivo, da na dobršnem delu pete plošče v prepoznavnem, soulovsko obarvanem raperskem slogu zdaj kontemplira o vzrokih za oba dogodka. Ker mu je skladbe pomagala ukrojiti četa cenjenih producentov (Thundercat, Pharrell Williams, Flying Lotus, Dam-Funk ...), zvočna podoba ni nikoli vprašljiva. Se pa Macu zatakne pri besedilih, v katerih sicer pokaže nekaj več zrelosti, a so hkrati še vedno nekje na ravni tega, kar o njem pišejo tabloidi. V skladbi Hurt Feelings pravi, da »drži glavo nad vodo«. Zasebno. In sodeč po spodobni plošči tudi poklicno. Več

Helena Hauff: Qualm

Hamburška didžejka Helena Hauff je precej spodobna tehničarka, ki vrti dosledno z vinila, hitro pa se je je prijel tudi sloves edinstvene selektorke, ki vsakič znova preseneti z domiselnim izborom techna, EBM-ja, post punka, electra in čudne plati (acid) housa. Čeprav je v zadnjih dveh letih postala ena najbolj zaželenih platosukinj, ostaja trdno vkopana v podzemlju, tudi z drugo ploščo, polno osnovnih udarcev klasičnih ritem mašin in enoplastnih linij sintetizatorja. V kraljestvu distorzije je Helena Hauff kraljica, ki zna s preprostim jezikom močno udariti. Qualm rudimentarno in surovo, a tudi z nekaj melodike prikima detroitski šoli techna in electra, ne da bi zvenel pretirano retro. Analogna brezkompromisnost. Več

Denzel Curry: TA13OO

Čeprav ima Denzel Curry zgolj 23 let, v Soundcloud-rap krogih in onkraj njih velja za enega najbolj nadarjenih, najhitrejših, najbolj artikuliranih in suverenih raperjev. Prvi mikstejp je izdal pred sedmimi leti, pa se že lahko pohvali z razmeroma obsežnim opusom, ki je zaradi neprizanesljive agresivnosti verzov, s katerimi seka čez mastne, podzemno zveneče trap beate, redefiniral izraz »banger«. Tega, da je ultimativen, se dobro zaveda, in z uspešnico Ultimate, v kateri kar žari od samozavesti, je postal celo spletni mem. Horde internetnih šaljivcev so z njegovo skladbo podložile nešteto videov, za katere menijo, da so tako ali drugače frajerski. Postati spremljava viralnih mem videov se lahko zdi nekoliko nehvaležna oblika komercialnega preboja, a ljudje so njegovi glasbi končno prisluhnili v nezanemarljivih številkah. Več

Prenovljeni Marvin

Marvin (Jules Porier) je trinajstletnik iz Vosgesa, francoske vukojebine ob nemški meji. V šoli ga vsi maltretirajo in brutalizirajo – ker ni dovolj »možat«, ga imajo za geja. Včasih ga skoraj posilijo. Kar pa naj vas nikar ne zavede – Marvin je res gej. In ja, življenje v tej zakotni, ruralni, hribovski, narodnjaški, represivni, šovinistični vukojebini je zanj – in njegovo identiteto – res pekel. Prenovljenega Marvina je režirala Anne Fontaine, ki je pred leti posnela Kemično čiščenje, Kako sem ubil očeta, Gemmo Bovery in Nedolžne – težke, mučne, zatežene filme. Kar je seveda signal, da tudi Marvinu življenja ne bo ravno olajšala. Au contraire! Marvin ni le iz vukojebine, temveč tudi iz revne, bedne, proletarske, razsute družine, ki bi jo to, da je gej, tako zgrozilo in šokiralo, kot jo zgrozi in šokira to, da hoče postati igralec. Več