• Vanja Pirc

    27. 11. 2020  |  Mladina 48  |  Kultura  Za naročnike

    Napad na najranljivejše

    Naša sogovornica je samozaposlena v kulturi. Svojega imena ne želi javno razkriti, saj je le ena od samozaposlenih v kulturi, ki se trenutno srečujejo z na las enako izkušnjo. Med njimi so uredniki, arhitekti, glasbeniki, vizualni umetniki ... Več

  • Gregor Kocijančič

    27. 11. 2020  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Plošča

    William Basinski: Lamentations

    Newyorški skladatelj William Basinski, nesporno eden najpomembnejših ustvarjalcev ambientalne glasbe in avtor brezčasne klasike The Disintegration Loops, še naprej navdušuje s hipnotičnim razkrajanjem zvoka z neskončnim zankanjem magnetofonskih trakov iz svojih zaprašenih arhivov. Za Basinskega je značilno, da kratke izseke zvočnih posnetkov ponavlja v nedogled, to pa ima na poslušalca včasih meditativen, spet drugič nekoliko utrujajoč učinek, a tokrat se predstavi s krajšimi, bolj strnjenimi kompozicijami, zaradi česar je Lamentations njegova najpestrejša in najbolj dinamična plošča doslej. Več

  • Jaša Bužinel

    27. 11. 2020  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Plošča

    Cabaret Voltaire: Shadow of Fear

    Richard H. Kirk, soustanovitelj vplivne sheffieldske industrial trojke, ki je v osemdesetih letih pod vplivi narkotiziranega literata Williama Burroughsa ter bleščičaste zasedbe Roxy Music neizbrisno zaznamovala presečišče postpunka in plesne glasbe, po 26-letnem premoru obuja pionirski britanski bend, tokrat kot solistični projekt. Pravi, da se ni vdal trendu kapitalizacije nostalgije, ki ji težko ubežijo celo najradikalnejši vizionarji. Ironično je album popolnoma podrejen prepoznavni, šumeče-prasketajoči dadaistični disco estetiki skupine. Toda v tem tesnobnem času je kaotičnost njene retro elektronike pravi balzam za dušo … Kot fellinijevska kabarejska predstava, v kateri uživamo, medtem ko v ozadju gori svet. Več

  • Gregor Kocijančič

    27. 11. 2020  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Plošča

    King Gizzard & The Lizard Wizard: K. G.

    King Gizzard & The Lizard Wizard, ena od diskografsko najplodnejših zasedb na sceni – v desetih letih delovanja je izdala kar 16 plošč –, predstavlja svoj karantenski album. Čeprav je vsak od njenih šestih članov prispevek k plošči posnel v domači samoizolaciji, album zveni konsistentno, člani benda pa medsebojno uigrani, kot da ne bi ustvarjali na daljavo. Bend sicer slovi po vztrajnem preizkušanju novega, a tokrat se drži ustaljenih tirnic in se predstavi z značilnim psihedeličnim zvokom – močno začinjenim z vzhodnjaškimi vplivi –, ki je rdeča nit njegovega barvitega opusa. Ko pa se za trenutek spodletelo preskusi v plesnih ritmih in kitare zamenja z zvoki turškega disca, se zdi, da bi bilo veliko bolje, če bi se držal tega, kar mu preskušeno gre najbolje. Več

  • Borka

    27. 11. 2020  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Plošča  Za naročnike

    Kali Uchis: Sin Miedo (del Amor y Otros Demonios) ∞

    Ameriška pevka Kali Uchis je po slogovno precej pisanih začetkih pred dvema letoma postregla s prvencem z žanrsko širino in posrečeno izbranimi gosti. Kritika je tako rekoč enovito navdušeno prikimala, vse skupaj pa je bil sijajen nastavek in zaletišče za naprej. A potem je Uchisova zavila povsem drugam. Več

  • Bernard Nežmah

    27. 11. 2020  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Miha Kovač: Berem, da se poberem

    Avtor, ki ga poznamo po raziskavah bralnih navad in knjigotrštva, je tokrat napisal poljudno delo. V njem predstavi deset kapitalnih in še vrsto drobnih razlogov, zakaj se splača brati papirne knjige. Argumente zastavlja polemično, saj najprej predstavi privlačnost drugih medijev. Denimo, zakaj bi porabil 20 ur za branje obsežnega romana, ko pa ga lahko použiješ v dveurni filmski različici? Potem pa jih zavrne z močnejšimi čari branja. Več

  • Matej Bogataj

    27. 11. 2020  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Pascal Bruckner: Ledeni teden

    Naslov romana Ledeni teden je pravzaprav zavajajoč; na turški ladji, ki se znajde v turških ozemeljskih vodah in zato pod turško jurisdikcijo sodijo tudi potniki, med temi izbruhnejo silovite in bežne, vroče in celo pregrete strasti, le na koncu sledi hladen tuš. No, za večino, ne pa tudi za oba akterja in režiserja, par vročekrvne levantinske in nadvse privlačne mlajše ženske ter njenega moža, zdravnika na invalidskem vozičku. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    27. 11. 2020  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Naključno razkošje prosojnega vodnega rebusa

    Leta 1963 se je v južnoafriški Pretoriji začelo sojenje Nelsonu Mandeli in somišljenikom, ki so jih obtožili pripravljanja eksplozivnih sredstev, gverilske vojne, sabotaž in nasilne revolucije, sodelovanja s tujimi simpatizerji, tujimi donatorji in tujimi vojskami, ki naj bi napadle Južnoafriško republiko, in podžiganja komunizma. Eksploziva naj bi imeli toliko, da bi lahko razstrelili Johannesburg. Vsaj tako je trdil javni tožilec. Pretiraval je. Tudi sojenje je bilo le rasistično pretiravanje. Še en brutalni kafkovski eksces apartheida. Obsodil ga je ves svet. Še toliko bolj, ker je obtožencem grozila smrtna kazen. In povsem jasno je bilo, zakaj so jim sodili – ker so bili pretežno temnopolti (Ahmed Kathrada je bil indijski musliman, Denis Goldberg je bil Jud) in ker so se uprli rasistični strahovladi. Obsodili so jih na dosmrtno ječo. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    27. 11. 2020  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Seized

    Tale film pa navajam le zato, ker zelo jasno pokaže, zakaj bad guys vedno izgubijo – ker ne gledajo filmov. Tokrat se spravijo nad Scotta Adkinsa, mojstra borilnih veščin, nekdanjega specialca, ki je pravi ubijalski stroj – ugrabijo mu sina. Huda napaka. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    27. 11. 2020  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Jiu Jitsu

    Kot veste, Nicolas Cage vsako leto igra v kopici filmov – predlani v šestih, lani prav tako v šestih, letos »le« v štirih. Vprašanje pa je že ves čas isto: kako nizko bo šel v naslednjem filmu? Bo ta še slabši, hujši, obupnejši od prejšnjega? Jiu Jitsu, ki je v svojem napovedniškem obdobju obljubljal veliko, ni Mandy. Niti Mom & Dad. Kaj šele Color Out of Space. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    27. 11. 2020  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    La vita davanti a sé

    Tale italijanski film – Life Ahead, kot se glasi na Netflixu – je posnet po romanu Romaina Garyja, po katerem so leta 1977 posneli film Vse življenje je pred teboj, ki je dobil celo oskarja za tujejezični film, toda ni tako dober, je pa res, da ga ne boste gledali zato, ker so nekoč po njem posneli oskarjevski film (Simone Signoret), ali pa zato, ker je tako dickensovsko sentimentalen in sladoledno staromoden, temveč zato, ker v njem – v vlogi gospe Rose, jezne, depresivne, »tetovirane« Judinje iz Barija, ki je preživela nacistični holokavst in »posvoji« Moma (Ibrahima Gueye), jezno senegalsko siroto, malega begunca, ki je preživel Sredozemlje in se ne zna prilizovati sreči – nastopa 86-letna Sofia Loren, filmska boginja, ki je bila običajno boljša od filmov, v katerih je nastopila. Namiga, da Evropa beguncem počne to, kar so nacisti nekoč počeli Judom, ne kaže spregledati. (Netflix) Več

  • Marcel Štefančič jr.

    27. 11. 2020  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Love & Monsters

    Proti Zemlji leti meteor – koga pošljejo tja gor? Točno – jedrske izstrelke. Kaj se zgodi? Tole – meteor se razleti, Zemljo pa radiacija prelevi v postapokaliptično distopijo, ki jo še dodatno terorizirajo orjaške, požrešne, mutantske pošasti, nekatere na las podobne tistim, ki ste jih pred leti videli v komični grozljivki Drhtenje. Joel (Dylan O’Brien), ki je videti tako, kot da je zamudil avdicijo za Deželo zombijev, jih mora potolči, da bi se prebil do svoje ljube (Jessica Henwick), ki živi v drugi koloniji. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    27. 11. 2020  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    The Wandering Earth

    Dobro veste, kaj se je zgodilo, ko so zahodne korporacije svoje tovarne preselile na Kitajsko – Kitajci so videli, kako nastanejo prestižni zahodni produkti, potem pa so izdelali svoje verzije. Kopije. Nič hudega: The Wandering Earth, izvirno Liu lang di qiu, je kitajska kopija holivudskega sci-fi spektakla. Tu se poravnajo Jedro, Armagedon, Dan po jutrišnjem in Sončna svetloba: Zemljo, ki jim grozi apokaliptično izumrtje, lahko rešijo le tako, da jo z megaraketnim pogonom prelevijo v vesoljsko ladjo in potem selijo v drugo galaksijo, toda med tem unikatnim, postklimatskim, steroidnim, res spektakularnim potovanjem jo bombardirajo katastrofe, od sonca in ledu do potresov, gravitacijskih viharjev in vesoljskih smeti. Več

  • Vesna Teržan  |  foto: Borut Krajnc

    27. 11. 2020  |  Mladina 48  |  Kultura  Za naročnike

    Objem nasprotij

    Bil je eden tistih oktobrskih dni, ko je sonce skozi meglice prodrlo šele okoli poldneva in ko smo iz ure v uro čakali, da zaradi naraščajočega števila okužb s covid-19 ponovno razglasijo »lockdown«. Že od marca, ko smo doživeli prvo popolno ustavitev javnega življenja, živimo v nekem nerealnem svetu, v katerem smo izgubili nadzor nad svojim življenjem, in zdi se, kot da ga upravlja nekdo drug. V takšnem razpoloženju je izšel novi glasbeni album Dancing Machine skladatelja Boruta Kržišnika. Album z več zornih kotov problematizira vlogo človeka v prihodnosti, ko bo umetna inteligenca vse bolj dominantna. »Za največji kamen spotike se je seveda izkazalo oblikovanje ciljev, vrednotnega sistema in moralnih norm,« pravi Kržišnik. »Četudi je umetna inteligenca že zelo zmogljiva, je njeno razumevanje človekove moralnosti še na zelo nizkem nivoju, nekje na ravni ščurka. Zato je vsaka človekova raba oziroma zloraba te inteligence izključno plod človekovih namer.« A kako naj se umetna inteligenca nauči etike, ki je tako arbitrarna in nedoločljiva. Žal ne od človeka samega, saj v njegovi zgodovini kri teče v potokih, nepravičnost in trpljenje pa sta nepogrešljivi sestavini gibala razvoja. »Ko bo umetna inteligenca dosegla stopnjo, da bo lahko zapopadla človekovo etiko, bo verjetno ravno ona najbolj kompetentna, da ugotovi, katera družbena ureditev je za človeka najprimernejša,« sklene razmišljanje Kržišnik. In ko prisluhnemo njegovemu novemu albumu, slišimo, kako skladba Thought Collider s ponavljajočim se ‘strojnim ritmom’ in z detajliranim šumom napeljuje k prav temu razmisleku. Več

  • Izak Košir

    27. 11. 2020  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Dogodki

    Pozor, kultura

    Od 27/11
    Več

  • Stanka Prodnik

    27. 11. 2020  |  Mladina 48  |  Kultura  |  TV  Za naročnike

    Lepo je biti Janez Janša

    Ne bomo izgubljali besed o tem, kako je predsednik vlade Janez Janša spet sam izbral termin in trenutek, ko bo prišel na pogovor na nacionalno televizijo. Niti o tem, da je šel najprej na oba madžarska televizijska programa, v ponedeljek na Novo24 in nato v torek še na Planet TV, šele nato pa na slovensko televizijo – da je dal TV Slovenija vedeti, kaj si misli o njih. Ampak oni niso rekli nič, ampak so, kot vedno, grenko pilulo pridno pogoltnili. Več

  • Saša Eržen

    27. 11. 2020  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Hudo

    Sodček v cerkvi 

    Pred meseci smo zapisali, da v tujini po tem, ko so morale cerkve blagoslovljeno vodo zaradi pandemije umakniti iz kropilnikov ob vhodih, zanjo uporabljajo brezstične razdelilnike, ki delujejo na senzor, podobno kot avtomatske posode za milo ali razkužilo. Domači verniki so bili medtem prikrajšani, zdaj pa so končno dočakali »sad znanja slovenskih konstruktorjev in inovatorjev iz Šentjerneja« v obliki majhnega lesenega soda, pomenovanega ressel, ki ga je navdihnil putrh, tradicionalni ročni sodček za prenašanje vina. Prvi samostoječi prototipi – na voljo so tudi stenski – so že nameščeni v cerkvah po Sloveniji. Potem ko si verniki ob vstopu razkužijo roke, jim svetujejo, da levo dlan (in ne desno, kot bi sklepali po ilustraciji na sodčku) vstavijo pod avtomatski razdelilnik ter vanjo ujamejo nekaj kapljic blagoslovljene vode, v katero pomočijo prst desne roke in se z njim pokrižajo. Levo dlan z vodo lahko zatem ponudijo tudi drugim družinskim članom. Če lahko verniki uporabijo le eno roko, si prst omočijo tako, da dlan stisnejo. To pa še ni vse: medtem ko razdelilnik brizgne vodo, dlan obsije z UV-svetlobo, ki dodatno razkužuje. Več

  •  |  foto: Igor Škafar

    27. 11. 2020  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Ulice

    Hana

    Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    27. 11. 2020  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Portret  Za naročnike

    Jan Krmelj, gledališki ustvarjalec in pesnik, ki ga vznemirjata praznina in njen emancipatorni potencial

    Konec januarja je premiero v ljubljanski Drami doživela njegova predstava Življenje drugih, ki tematizira družbo nadzora v Vzhodnem Berlinu osemdesetih let in jo je režiral po motivih kultnega nemškega filma. V besedilu k predstavi je takrat zapisal, da »danes ni leto 1984, nismo v Vzhodnem Berlinu in nismo del nobenega očitnega totalitarizma. Družba nadzora ostaja, a ne moremo je več utelesiti v enem aparatčiku, enem krivcu in imenu.« Po svoje je ironično, da smo se malo več kot mesec dni pozneje znašli v drugačni situaciji omejevanja svobode, sredi pandemije koronavirusa, ki so jo mnoge države po svetu, tudi naša – po menjavi vlade, ki je sovpadla z začetkom pandemije, – izkoristile za radikalne politične manevre. » Več

  • DK, STA

    26. 11. 2020  |  Kultura

    Kako do knjig, filmov, glasbe, predstav in razstav v času ukrepov

    Ob ponovni razglasitvi epidemije novega koronavirusa so vrata za obiskovalce zaprle kulturne ustanove, zaprla pa so se tudi koncertna prizorišča in kinodvorane. Prav tako so zaprte knjigarne, edina izjema so knjižnice, ki pa delujejo pod spremenjenimi pogoji. Kulturne ustanove zato svojo ponudbo širijo na splet. Več

  • Uredništvo

    24. 11. 2020  |  Kultura

    Narodna galerija išče dela Hinka Smrekarja

    Narodna galerija maja 2021 pripravlja pregledno razstavo vsestranskega umetnika Hinka Smrekarja (1883‒1942), čigar delo je neprecenljiv kulturnozgodovinski dokument prvih desetletij 20. stoletja. Ustvaril je dela z narodopisnimi, pravljičnimi in fantazijskimi motivi ter ilustriral mnogo knjig za otroke, mladino in odrasle. Več

  • Damjana Kolar

    23. 11. 2020  |  Kultura

    Tedenski napovednik kulturnih dogodkov

    Priporočamo 36. Slovenski knjižni sejem, ki bo letos potekal virtualno, spletni prenos koncerta vokalistke Sainkho Namtchylak iz Tuve, koncert ljubljanske pop zasedbe AKA Neomi, premiero hibridnega solo performansa Luke Prinčiča, britanski dokumentarni fim Duran Duran: Nekaj morate vedeti, ki predstavi štiri desetletja dolgo ustvarjanje skupine, futuristični avdiovizualni spektakel Flying Lotusa. Več

  • Uredništvo

    22. 11. 2020  |  Kultura

    LIFFE: Koronacija

    Prvega decembra 2019 je bil v Vuhanu zaznan prvi primer pacienta s simptomi koronavirusa. Potem ko so kitajske oblasti izbruh sprva skušale prikriti, je bila konec januarja 2020 v Vuhanu razglašena karantena. Po mestu so bliskovito zrasle nove bolnišnice, štirideset tisoč zdravstvenih delavcev je bilo pripeljanih z vseh delov Kitajske, prebivalci mesta pa zaprti v svoje domove. Več

  • Uredništvo

    22. 11. 2020  |  Kultura

    Nagrajenci 31. Liffa

    Včeraj so na spletni slovesnosti razglasili nagrajence 31. Ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala - Liffa, ki je letos zaradi epidemioloških razmer potekal virtualno, preko platforme videa na zahtevo. Vodomca za najboljši film iz sekcije Perspektive je prejel film Sadeži pozabe režiserja Christosa Nikoua, grenko-sladka zgodba o brisanju in pisanju bolečih osebnih spominov. Več

  • Uredništvo

    22. 11. 2020  |  Kultura

    Nedeljska poezija #40

    V rubriki Nedeljska poezija vsak teden objavljamo pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih dveh letih. Tokrat pesem Dušana Marolta iz zbirke Glasovi žensk. Več

  • Uredništvo

    21. 11. 2020  |  Kultura

    Zadnji festival dramske pisave

    Festival dramske pisave Vzkrik se letos v svoji četrti in tudi zadnji ediciji iz Mestnega gledališča ljubljanskega seli na splet. Štiridnevni festival, ki bi se moral zgoditi marca, bo tokrat potekal v obliki celovečernega dogodka, spletni format pa bo predstavil eksperiment potencialne virtualne živosti dramatike. Več

  • Uredništvo

    21. 11. 2020  |  Kultura

    LIFFE: Nažgani

    Martin je bil še nedavno tega najboljši učitelj na srednji šoli, zdaj pa je zapadel v globoko krizo. V razredu se pojavi le redko, njegov zakon pa je v krizi. Nekega dne ga na rojstnodnevni zabavi prijatelji prepričajo, da začne popivati z njimi. Več

  • Uredništvo

    20. 11. 2020  |  Kultura

    VIDEO: Srečanje ob javnem pismu ministru Simonitiju – v živo ob 11. uri

    Pobudniki in podpisniki javnega pisma, v katerem opozarjajo na problematične poteze Ministrstva za kulturo (MK), ki "ogrožajo živo kulturo, kulturno dediščino, strokovnost in avtonomnost delovanja organov odločanja in kulturnih ustanov", bodo danes ob 11. uri podrobneje pojasnili vsakega od v pismu navedenih problemskih sklopov. Prenos boste lahko v živo spremljali prek portala YouTube (spletna povezava je na voljo tudi spodaj). Spregovorili bodo: Več

  • Uredništvo

    20. 11. 2020  |  Kultura

    LIFFE: Zberi se, babica

    Film se odvija aprila leta 1992, ko se ob babičini smrtni postelji zbere številčna družina, sicer raztresena po vsej Jugoslaviji. Njeno zdravstveno stanje ni rožnato, a zdravnikova ocena, da je smrt le vprašanje minut, se izkaže za prenagljeno. Več

  • Vanja Pirc

    20. 11. 2020  |  Mladina 47  |  Kultura  Za naročnike

    Etično sporni kandidat

    Pavel Car je diplomant računalništva in menedžmenta, doktoriral pa je iz zelo ozkega zgodovinskega področja vojaških odlikovanj. Je tudi favorit ministra za kulturo Vaska Simonitija za direktorja Narodnega muzeja Slovenije, ene naših največjih, najpomembnejših in tudi najbogatejših nacionalnih kulturnih institucij. Razpisni postopek sicer še ni končan, vendar je Simoniti svetu in strokovnemu svetu muzeja že pred časom, kar sredi postopka in še preden sta se ta najvišja organa muzeja sploh lahko izrekla, kateri od prijavljenih kandidatov je najboljši, in ga ministru priporočila v imenovanje, sporočil ime svojega favorita. Več