• Uredništvo

    5. 12. 2021  |  Kultura

    Nedeljska poezija #94

    V rubriki Nedeljska poezija vsak teden objavljamo pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih letih. Tokrat pesem Jerneja Županiča iz zbirke Orodje za razgradnjo imperija. Več

  • DK, STA

    4. 12. 2021  |  Kultura

    Letošnja dobitnika Prešernove nagrade za življenjsko delo

    Prešernovi nagradi za življenjsko delo prejmeta klasični filolog in prevajalec Kajetan Gantar ter muzikolog in dirigent Mirko Cuderman. Upravni odbor Prešernovega sklada je prvemu pripisal neprecenljiv prispevek k slovenskemu poznavanju antične književnosti in filozofije. Drugi je temeljno zaznamoval slovensko zborovsko glasbo zadnjih desetletij. Več

  • Damjana Kolar

    4. 12. 2021  |  Kultura

    Film tedna: Jezdeci pravice

    V Kinodvoru bo od 6. decembra na ogled črna komedija Jezdeci pravice, danskega režiserja Andersa Thomasa Jensena (Možje in kokoši). Zgodba o usodi, naključjih in smislu življenja je odprla filmski festival v Rotterdamu. Več

  • Lara Paukovič

    3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Kultura  Za naročnike

    Darilo za Darilo

    Iz Anglije je prejšnji teden priletela novica, da je slovenska umetnica Jasmina Cibic, ki je že kmalu po 20. letu odšla živet v London in tam deluje še danes, prejemnica ugledne, deset tisoč funtov vredne filmske nagrade jarman za najinovativnejše dosežke na področju filma in gibljivih podob. Med drugim je bila nagrajena za umetniški film Darilo, v katerem se je ukvarjala s konceptom kulture kot političnega darila. »Film pokaže, kam lahko pripelje instrumentalizacija umetnosti. Vsa arhitektura, ki sem jo uporabila za lokacije filma, je bila denimo izvedena z nekim upanjem v solidarnost, a sovražni govor hitro da legitimnost, da se uniči in zatre vsa ta potencialna utopija,« je za Mladino dejala ob lanski razstavi Fundus prizadevanja v MSUM, kjer je bilo na ogled prvo dejanje filma Darilo. Več

  • Gregor Kocijančič

    3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Plošča

    Kaytranada: Intimidated EP

    Čislani kanadski producent Kaytranada, ki deluje na presečišču housa, neosoula in hiphopa, se – po z grammyjem nagrajenem albumu, na katerem je gostovala vojska visokokategornih R & B-vokalistov – vrača z nekoliko manj ambicioznim projektom. Mala plošča Intimidated je pravzaprav le plovilo za izdajo naslovnega singla, ekscesno skompresiranega soulful house bangerja, na katerem prepeva vzpenjajoča se R & B-zvezda H.E.R. Vrhunec izdelka je zaključni komad, filingaški G-fankovski hip-house banger, na katerem repa enigmatični Mach-Hommy, varovanec slovite buffalovske založbe Griselda. Vmesna skladba, na kateri gostuje sicer odlični neosoulovski posebnež Thundercat, se zdi skoraj odveč, a ni tak spodrsljaj, da bi plošča pustila kakršenkoli grenak priokus. Več

  • Jaša Bužinel 

    3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Plošča

    Porto Morto: PORTOPOP

    Malokateri bend iz nekdanje Juge, kjer zadnja leta prevladuje utrujajoča obsesija z bleščičasto retro nostalgijo (ja, Svemirko, nate mislim) in estetizacijo kolektivnega spomina (spomeniki), si drzne vpeljati svoj žanr. Prav to na tretji plati z rahlo ironičnim nasmeškom počnejo zagrebški ambasadorji postjugo popa. Gre za domiseln pop rock artizem, prikupen preplet mnoštva aktualnih (ob)popovskih izrazov, zapakiranih v sofisticiran producentski jezik. Njihovi hitiči, ki jih ni malo, imajo preproste verze in se hitro zarijejo v možgane. V svojih ambicijah in vizualni dodelanosti so fantje hipsterji, v težnjah po stadionskih refrenih, ki bi lahko premikali množice, pa čisti populisti. Eden od ex-Yu presežkov leta 2021. Več

  • Borja Močnik

    3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Plošča

    Makaya McCraven: Deciphering the Message

    Zadnjega, a ne prvega od globljih potopov v arhiv jazzovske velikanke Blue Note je opravil eden prodornejših predstavnikov sodobne, visokodejavne chicaške scene Makaya McCraven. Elitna poteza premešanja koščkov uglednega kataloga ni nepričakovana, saj je bobnar zadnja leta nizal sijajne albume drugega za drugim. Deciphering the Message je namešanka, ki nas opomni, da je McCraven ne le zverzirani muzicist, ampak tudi izvrsten »reži-lepi« producent. A stopi še korak dlje. Plošček ni navaden skupek remiksov, saj je glavni protagonist k projektu povabil kup kolegov, ki so dodali kar nekaj gruvov in zank. Te je tudi rezal in lepil. Resen angažma, ki aranžmajev ne pelje predaleč od kanona. Več

  • Gregor Kocijančič

    3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Plošča  Za naročnike

    Ross From Friends: Tread

    Sredi prejšnjega desetletja se je Felix Clary Weatherall, ki ustvarja pod psevdonimom Ross From Friends – večinoma zaradi YouTubovih algoritmov, ki so po nepojasnjenem spletu okoliščin vsem povprek priporočali njegov izjemni melanholični hitič Talk To Me, You’ll Understand – vzpostavil kot vodilni izvajalec na polju trendovskega žanra elektronike, imenovanega lo-fi house. Ta je pravzaprav klubska elektronika z močno nostalgijo po plesni glasbi devetdesetih let, a jo zaznamuje tako meglena, zamazana zvočna slika, da veliko bolje kot na plesišču deluje na domačih zvočnikih ali med vožnjo po avtocesti. Morda je imel žanr lo-fi housa ravno zaradi te specifične namenskosti tako omejen rok trajanja: večina njegovih glavnih predstavnikov se je usmerila v razmeroma standardizirani deep house in techno, sproduciran na način, ki ne dela krivice velikim ozvočenjem. Weatherall ne sodi mednje. Ustvarjanje je pod pokroviteljstvom institucije Brainfeeder, založbe očaka futurističnih beatov Flying Lotusa, usmerjal v vse bolj avanturistično, eklektično in napredno mislečo produkcijo. Več

  • Bernard Nežmah

    3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Daniel E. Lieberman: Naravno gibanje

    Harvardski antropolog Lieberman je napisal obsežno delo s preprostim izhodiščem: kako ljudi pripraviti, da bi se več gibali? Več

  • Matej Bogataj

    3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Claudia Durastanti: Tujka

    »Tako kot materini psi za družbo, ki so bili najprej pohlevni in so zadnja leta ponoreli, se vsaka stvar, ki se je dotakneta moja starša, prilagodi njunemu propadanju; sta čudodelna kralj in kraljica, ki namesto, da bi zdravila bolne ali delala čudeže, vsako živo bitje, ki se pojavi v njuni bližini, prepričata, da se odreče svoji trdnosti in se prepusti morebitni norosti,« v prvem od petih, skoraj po horoskopskih rubrikah imenovanih razdelkov (Družina, Potovanja, Delo & denar, Ljubezen itd.) tega biografskega in vmes tudi esejističnega romana o sodobnem tujstvu pravi ena najprodornejših sodobnih italijanskih avtoric Claudia Durastanti (rojena leta 1984). Potem se ukvarja s tem, koliko je gluhota staršev vplivala na njeno osebnost in pripomogla k njenim (samo)diagnozam. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Apex

    Bogataši ne vedo, kaj bi počeli, pa dolgčas preganjajo z lovom na ljudi. Ker se še vedno dolgočasijo, si naročijo nov »hard target« – Brucea Willisa. Toliko, če ste se slučajno spraševali, kaj počne Willis, nekoč največji akcijski zvezdnik. A ko to gledate, se itak zdi, kot da so njegov obraz le digitalno insertirali v kak kvazifuturistični vidiotski Z-džank iz druge polovice osemdesetih. (Amazon Prime) Več

  • Marcel Štefančič jr.

    3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Pozabljeni Božič

    Ko postavljajo Hamleta, običajno ne vedo, kako bi ga obdelali, da bi deloval sveže ali drugače – pa potem recimo Hamleta igra ženska. Ali pa se Hamlet sploh ne pojavi. Ali pa se pojavi, a slovite replike »Biti ali ne biti« ne izgovori. Podobno je z božičnimi filmi – filmarji kar ne vedo, kaj bi počeli, da bi ti filmi izgledali sveže ali drugače. Pozabljeni božič, kičasti mladinski božičnik, nas preseli v norveško vas, ki za božič ni razsvetljena – nobenih lučk, nobenih cigljanj, nobenih pričakovanj, nobenih obdarovanj. Ker domačine – čudaške, odbite, burleskne ljudi – muči huda kolektivna amnezija, tako da sproti vse pozabljajo, so pozabili tudi na božič. Zato ga morajo ponovno odkriti. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Bruised

    Jackie Justice (Halle Berry), nekoč borka, zdaj zapita snažilka v toksični zvezi, izgleda kot Randy »The Ram« Robinson (Mickey Rourke), Aronofskyjev Rokoborec, ali pa katerikoli drugi upehani, potolčeni, izgoreli ekstremni borec – upokojitev ji je spodletela, tako da se je prisiljena vrniti v ring, no, v kletko, v kateri bo testirala svoje mešane borilne veščine, prelivala kri, trpela zlorabe in cinizem kapitala, se žrtvovala za stravmatiziranega sinka, ki ga je nekoč dala v posvojitev, skušala preživeti rendez-vous z borko, ki ji pravijo Lady Killer (Valentina Shevchenko), in postati Punčka za milijon dolarjev. Materinstvo je gladiatorski šport, toda sam film, sicer tipični inspirativni film, je tako klišejski, da ni ravno inspirativen. Vseh teh udarcev ne čutite. (Netflix) Več

  • Marcel Štefančič jr.

    3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Aline

    Aline je film o Pepelki iz velike, res velike in zelo quebeške pevske družine (14 otrok), ki ima »čudežen« glas, tako da že pri dvanajstih podpiše profesionalno pogodbo, ki jo pripelje v naročje precej starejšega menedžerja/agenta/mentorja, s katerim se kasneje poroči. A to je bil največji škandal v njenem življenju – in v njeni pevski karieri. No, edini škandal. Kar seveda pomeni, da njeno življenje ni bilo ravno konflikt ali cliffhanger, ki bi klical film. Jasno, Aline je wikipedijska biografija Céline Dion, le da ji je ime Aline, igra pa jo Valérie Lemercier – in to od dvanajstega leta pa do »danes«. Ali če naj to povem drugače: Aline – Céline Dion – ima ves čas obraz, ki se ne spreminja. Kar deluje morbidno. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Kralj Richard

    Will Smith je pred leti v filmu V iskanju sreče igral Chrisa Gardnerja, socialnega deklasiranca, ki Rubikovo kocko sestavi v sekundi, a ne dobi priložnosti, zato ostane socialni deklasiranec, ki hodi od vrat do vrat in prodaja težke medicinske aparate. Sinu in sebi hoče zagotoviti blaginjo, varnost, srečo, pa ga povsod le zavračajo. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Film

    Kapitalizem jih je pustil na cedilu: »Se ti ne zdi, da bi lahko to, da si živ, stalo manj?«

    Jack Lemmon je leta 1973 v Avildsenovem filmu Rešite tigra igral Harryja Stonerja, malega, nervoznega, depresivnega, stresnega biznismena, veterana II. svetovne vojne, razvalino srednjih let. Zbuja se v znoju, v spanju kriči, »moderna« Amerika se mu gnusi – plinske napeljave puščajo, ljudje se pobijajo, kiti crkavajo, polucija je vse hujša, bejzbolisti so zanič, mediji so odvratni, otroci se ameriške zgodovine učijo na pokopališču, nihče ni več dvajset, ministrstva za logiko ni, pravil ni več, obstajajo le še sodniki. Film je pokazal troje: prvič, psihični stroški ameriškega sna so zelo visoki, drugič, vsi Američani prej ko slej postanejo odbleski Millerjeve Smrti trgovskega potnika, in tretjič, če se že ravno izmažejo Millerjevi Smrti trgovskega potnika, pa jih potem trešči Albeejevo Občutljivo ravnovesje, v katerem Agnes, ena izmed številnih udeleženk družinskega srečanja, opozori, da ljudje ponoči spijo zato, ker se bojijo teme – ker torej spustijo demone, znorijo svoj um in čakajo, da s svetlobo ponovno pride red. Več

  • Lara Paukovič

    3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Kultura  Za naročnike

    »Odprla so se mi vsa vrata, za katera sem si to želel«

    Ko je sedel za klavir in po uvodnem orkestralnem delu zaigral prvih nekaj taktov Chopinovega Koncerta v F-molu, smo vsi, ki smo pred nekaj tedni prek spleta spremljali njegov nastop v finalu Chopinovega tekmovanja v Varšavi (blagor tistim, ki so bili dejansko v dvorani!), obnemeli. Mladi pianist Aleksander Gadžijev (1994) igra s tolikšno senzibilnostjo in občutkom, da ni čudno, da mu je to nazadnje prineslo drugo mesto na tem tekmovanju. Na ugledno prireditev na Poljskem, ki poteka vsakih pet let in ima skoraj stoletno tradicijo, se vsakič prijavi približno 500 mladih pianistov z vsega sveta. Gadžijev je prvi slovenski pianist, ki se mu je uspelo prebiti v finale in na prve tri stopničke tekmovanja, s katerimi si najboljši zagotovijo vstopnico na največje koncertne odre na svetu. Prislužil si je tudi posebno nagrado za najboljšo izvedbo sonate. Letos je sicer že zmagal na prav tako pomembnem pianističnem tekmovanju v Sydneyju in se počasi prebija med najbolj iskane mlade pianiste na svetu. Gadžijev, po rodu iz Gorice, mesta na slovensko-italijanski meji, izhaja iz glasbene družine: starši – mama Ingrid Silič je slovenskih, oče Sijavuš Gadžijev pa azerbajdžanskih korenin – so izvrstni pianisti in klavirski pedagogi. Več

  • Izak Košir

    3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Dogodki

    Pozor, kultura

    09/12—07/01
    Več

  • Stanka Prodnik

    3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Kultura  |  TV

    Intervju, prevelik za Mišo Molk

    Ne vemo, kaj je Mišo Molk vodilo k temu, da je v studio povabila igralko in žrtev spolnega napada Mio Skrbinac. Morda se je z njo (najprej) celo solidarizirala, morda se ji je zdelo razkritje spolnega nadlegovanja profesorja Matjaža Tribušona, ki sicer še čaka sodni epilog, žgečkljiva in televizična tema. Izpovedi žrtev so nekaj, kar ima gledanost, odmevnost, odkrivanje družbenih temnin je nekaj, čemur se gledalci ne znamo upreti. Več

  • Saša Eržen

    3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Hudo

    Akustična zavesa

    Povsod je lepo, doma pa kakor kdaj. Včasih že dobra zvočna izolacija pomaga, da svoj dom doživljamo kot oazo miru in tišine, k temu pa lahko pripomore tudi na videz povsem običajna bela zavesa, ki sliši na ime gunnlaug. Kot pravijo pri podjetju Ikea, ima ta akustična zavesa več funkcij: »je elegantna, filtrira svetlobo in zaduši zvok vsakodnevnih aktivnosti, kot so žvenket posode, rožljanje pribora ali ropot stolov med premikanjem«. Pater familias bo lahko torej po kosilu zavit v zaveso mirno zadremal, medtem ko bo njegova družica neslišno rožljala in žvenketala med pospravljanjem sledi obeda. Posebna tkanina, iz katere je zavesa izdelana, namreč vpija zvok srednjih in visokih zvočnih frekvenc. Akustične zavese je mogoče obesiti na drog ali na karniso, najboljše delujejo, če niso povsem raztegnjene, ampak bolj nagubane in odmaknjene od stene od devet do petnajst centimetrov. Naprodaj so v paru, vsak kos je dolg tri metre, širok pa približno polovico manj. Izdelane so iz poliestra, ki je v celoti recikliran. Mogoče jih je oprati v stroju, s programom za občutljivo perilo, nikakor pa jih ne gre nositi v kemično čistilnico. Več

  •  |  foto: Igor Škafar

    3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Ulice

    Timotej in Lada

    Več

  • Gregor Kocijančič  |  foto: Uroš Abram

    3. 12. 2021  |  Mladina 48  |  Kultura  |  Portret  Za naročnike

    Glasbeni in umetniški kolektiv, ki slavi robne prakse (post)internetne klubske kulture

    Zgodba kolektiva Nimaš izbire se začne s tipično pripovedko velikih sanj v malem mestu. »Doma na Obali nisem imel somišljenikov, s katerimi bi lahko karkoli ustvarjal. V nekoliko patetični maniri lahko rečem, da je bil to čas mladostniške eksistencialne krize: bil sem tako rekoč brez povezav z zunanjim svetom. Ko sem prišel v Ljubljano, se je moj svet obrnil na glavo,« se spominja Gabriele Steffe, 23-letni študent kulturologije in ustanovitelj ekipe Nimaš izbire, ki se je na ljubljanski sceni sprva udejstvovala kot mikro blagovna znamka »naredi-sam« ulične mode, pozneje pa je postala ena najbolj dejavnih sil v domači rejverski krajini. Več

  • STA

    2. 12. 2021  |  Kultura

    Prešernov kult v socializmu

    Gorenjski muzej je ob letošnji obletnici rojstva pesnika Franceta Prešerna v galeriji Prešernove hiše v Kranju pripravil občasno razstavo z naslovom Prešernov kult v socializmu v Kranju. Zaradi epidemioloških razmer slavnostnega odprtja razstave ne bo, na ogled pa bo od danes do 30. januarja. Več

  • Uredništvo

    2. 12. 2021  |  Kultura

    Pahorjeva politika in Janševi nestrpni tviti 

    V Galeriji Salsaverde v Izoli bodo, 3. decembra ob 18. uri odprli razstavo Mladininega fotoreporterja Boruta Krajnca z naslovom Politika 2.0. Gre za nadaljevanje projekta Politika iz leta 2014 z nestrpnimi tviti predsednika vlade Janeza Janše. Na razstavi bo predstavljenih 12 slik iz koledarja Politika in nestrpni tviti predsednika vlade iz današnjega časa. Več

  • DK, STA

    1. 12. 2021  |  Kultura

    Marko Jakše na 59. beneškem bienalu

    Slovenijo bo na 59. beneškem bienalu, mednarodni razstavi likovnih umetnosti, ki bo potekala od 23. aprila do 27. novembra 2022, zastopal slikar Marko Jakše. Jakšetova razstava bo vključevala platna iz njegovih različnih obdobij, so sporočili iz Moderne galerije. Več

  • Uredništvo

    1. 12. 2021  |  Kultura

    Plakati za kulturo

    V TAM-TAM-ovi plakatni galeriji Figovec bo od 3. do 31. decembra na ogled razstava plakatov za kulturo z naslovom 20+20, ki prikazuje izbor štiridesetih plakatov, nastalih v dvajsetletnem delovanju studia za vizualne komunikacije arnoldvuga+. Predstavljeni so izbrani plakati za Slovensko filharmonijo, Glasbenonarodopisni inštitut ZRC SAZU, Mini teater, Taotech, Mladinsko knjigo, Bitef, Rotaract Club Ljubljana in Rotary Club Ljubljana, Zavod Celinka in Društvo oblikovalcev Slovenije. Več

  • Uredništvo

    29. 11. 2021  |  Kultura

    Intermedijski umetniki »na žaru«

    Radio Terminal, spletna radijska postaja, ki svoj program namenja predvsem glasbi, skupaj s sodelavci od leta 2020 pripravlja serijo oddaj Intermedia Grill, v kateri gostijo intermedijske umetnike. Oddajo lahko gledate tudi prek videoprenosa na spletu, lani pa so se v studiu v seriji petih oddaj predstavili že Tadej Droljc, Luka Prinčič, Lifecutter, II / III in Warrego Walles. Več

  • Uredništvo

    29. 11. 2021  |  Kultura

    Deset slovenskih filmskih klasik v Bruslju

    V četrtek, 2. decembra, ob 19. uri bo v Bruslju odprtje Retrospektive slovenskega filma. Na velikem platnu Kraljeve kinoteke Belgije se bo do 22. decembra odvrtelo deset celovečernih filmskih klasik iz slovenske filmske zakladnice – od nemih začetkov do sodobne produkcije. Retrospektivo bo uvedla projekcija prvega slovenskega nemega celovečernega filma V kraljestvu Zlatoroga z izvirno glasbeno spremljavo. Več

  • Uredništvo

    28. 11. 2021  |  Kultura

    Nedeljska poezija #93

    V rubriki Nedeljska poezija vsak teden objavljamo pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih letih. Tokrat pesem Milana Jesiha iz zbirke Maršal. Več

  • DK, STA

    27. 11. 2021  |  Kultura

    V Slovenijo se iz Beograda končno vrača 13 filmov

    Vlada je na dopisni seji soglašala z načrtovanim podpisom pogodbe o prevzemu slovenskih celovečercev, ki so v hrambi Jugoslovanske kinoteke v Beogradu. Tako se v Slovenijo vrača 13 slovenskih filmov, ki jih je leta 1968 producent Triglav film predal v hrambo v Jugoslovansko kinoteko, ker sam ni imel primernega depoja za njihovo hrambo. Več