• 7. 6. 2019  |  Mladina 23  |  Kultura

    Mladina po svetu

    Več

  • Damjana Kolar

    21. 8. 2019  |  Kultura

    Čustveni materializem

    Od 24. do 31. avgusta bo na različnih prizoriščih v Ljubljani potekal 22. mednarodni festival Mladi levi, na katerem se bo zvrstilo 29 dogodkov. Rdeča nit festivala je tema čustvenega materializma, na njem pa bodo nastopili tako priznani umetniki – zvezde mednarodnih odrov (Ursula Martinez, Kate McIntosh, Walid Raad), kot tudi vznemirljivi mlajši avtorji (Maria Lucia Cruz Correia, Dimitri de Perrot, Jaha Koo). Poleg umetniških dogodkov bodo pripravili tudi okroglo mizo Prostorska problematika scenskih umetnosti v mestu Ljubljana in dvodnevni Mednarodni forum trans-making: O čustvenem materializmu, katerega ideja je raziskati stališča in odnose med družbo, njenimi idejami, zgodbami, izdelki (vključno z umetnostjo) in materialnimi predmeti ter iz različnih zornih kotov prerešetati idejo čustvenega materializma. Več

  • Damjana Kolar

    20. 8. 2019  |  Kultura

    Prestolnica poezije

    Od 21. do 24. avgusta bo na Ptuju potekal 23. mednarodni festival Dnevi poezije in vina, na katerem se bo predstavilo dvajset mednarodno uveljavljenih pesnic in pesnikov iz 16 držav, ki bodo nastopili na več kot 60 dogodkih v Sloveniji ter tudi v Avstriji in na Hrvaškem. Za ogrevanje so poskrbeli že Večeri pred Dnevi v šestih krajih po Sloveniji (Krškem, Radovljici, Selcah, Svetem Andražu v Slovenskih Goricah, Zgornji Kungoti, Ljubljani). Letošnji častni gostje so srbska pesnica Radmila Lazić, kitajski pesnik Bei Dao in Ilija Trojanow, avtor Odprtega pisma Evropi, država v fokusu pa je Nemčija.  Več

  • Damjana Kolar

    19. 8. 2019  |  Kultura

    Prva petletka slavi ženske

    Od 19. do 24. avgusta bo v Ljubljani potekal 5. festival kratkega filma FeKK, ki bo tudi tokrat postregel z najboljšimi kratkometražnimi filmi domače in tuje produkcije. V okviru tekmovalnega programa FeKK SLO in FeKK YU se bodo filmi potegovali za nagrade v različnih kategorijah, festival pa bodo zaznamovali tudi retrospektiva kratkih filmov Dušana Makavejeva, predstavitev kratkometražcev mlade srbske režiserke Jelene Gavrilović, gostovanje slovitega portugalskega festivala IndieLisboa, zmagovalni evropski kratki filmi preteklega leta, VR-kino, ki bo že drugo leto zapored ponudil nabor štirih večkrat nagrajenih 360-stopinjskih filmov preteklega leta. pester strokovni program za predstavnike filmske stroke ter druženja s številni mednarodni gosti. Več

  • Gregor Kocijančič  |  foto: Lana Špiler

    16. 8. 2019  |  Mladina 33  |  Kultura  Za naročnike

    Oleg Kulik, umetnik: Zaradi poraza človeške družbe sem postal pes

    Oleg Kulik, »ruski pes, princ med ljudmi, človek med psi«, se je leta 1961 rodil v Kijevu, živi in ustvarja pa v Moskvi. Je eden najpomembnejših vzhodnoevropskih umetnikov našega časa. V mednarodnem umetniškem svetu prah dviguje že od začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja: najprej je nase opozoril s kuratorskim delom, ko se je lotil radikalnega in sila nekonvencionalnega predstavljanja avantgardne umetnosti, ki ga je marsikdo sprejel z dvignjenimi obrvmi. Pripravil je denimo prireditev, na kateri so se v kletki, postavljeni sredi moskovske galerije Regina, okoli performerjev sprehajali gepardi, spektakel pa se je končal z zakolom prašiča, katerega meso so nato postregli gostom. Več

  • Marjan Horvat

    16. 8. 2019  |  Mladina 33  |  Kultura  Za naročnike

    Pobeg iz »votlin« zdajšnjega sistema

    Zanimivo je, da ustvarjalci dvodelne predstave z naslovom Država pravzaprav v njej ne ponujajo premisleka o temeljnih vrednotah, na katerih temeljijo današnje države, temveč so vzeli pod drobnogled nedržavo – Evropsko unijo. V kontekstu delovanja te nadnacionalne politične tvorbe ter na osnovi Platonove Države in priredbe tega utemeljitvenega dela zahodne politične filozofije izpod peresa francoskega teoretika Alaina Badiouja so premišljevali – kot pravi režiserka Anja Suša – o času, ko »naraščata tako razočaranje nad politiko kot nezaupanje v delovanje države nasploh«. Režiserka Suša, sicer tudi direktorica mednarodnega gledališkega festivala Bitef v Beogradu, izbiro Evropske unije kot tematskega okvira za premislek o današnji politiki pojasnjuje z besedami, da »ta doživlja nemara največjo krizo, odkar obstaja«. V tem ima povsem prav. V krizi ni nacionalna država, ta spričo zdajšnjih populistov, ki pozivajo k njeni revitalizaciji, doživlja »preporod«, temveč Evropska unija, po mnenju pokojnega sociologa Ulricha Becka »zadnja politična utopija«. Več

  • Bernard Nežmah

    16. 8. 2019  |  Mladina 33  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Louis Adamič: Iz mnogih dežel

    Louis Adamič (1898–1951) je pri 15 letih emigriral v ZDA in se tam uveljavil kot novinar, pisatelj in politik. Slovenski partijski režim ga je slavil kot največjega emigrantskega literata, mu izdajal in prevajal knjige, ker je politično hvalil in podpiral Titov režim. Nasprotno je knjige političnih emigrantov Zorka Simčiča, Rude Jurčeca, Tineta Debeljaka etc. vrgel iz knjižnic in jih dal na črno listo prepovedane literature. Kaj je torej danes ostalo od Adamiča? Knjiga prinaša serijo osebnih zgodb emigrantov, ki so prišli v ZDA od konca 19. stoletja pa do začetka druge svetovne vojne. Prinaša usode Poljakov, Grkov, Nemcev, Hrvatov, Slovencev, Čehov, Rusov, Mehičanov, Nizozemcev, Judov, Japoncev, Armencev in Fincev, izpusti pa milijone Afričanov; jasno izbira le prostovoljne prišleke. Avtor ne sledi zgolj posameznikom, ampak tudi njihovim družinam, in to v večdesetletnem loku. Osebne sage? Nikakor, pred tem je poslal letake z vprašalniki na več sto priseljenskih časopisov in prejel množico osebnih izpovedi, nato pa jih je preuredil v tekste. A namesto etnološke študije je izdal reportažno literaturo. Kar je katastrofa, če pomislimo na Chatwina in Kapuscinskega, ki sta pisala iz svojih izkušenj potopisnega srečevanja. Adamič knjige ne piše kot etnolog, kot pisatelj pa pripoveduje v elementarnem linearnem slogu: »Gospa Evans ima 81 let, a je odličnega zdravja, seveda ne več tako močna, kot je bila pri dvajsetih ali tridesetih, toda če je treba, lahko še vedno dvigne in nese sto funtov ali vrže vlomilca iz hiše.« Vmes ga prebada s pozitivističnimi vložki tipa: plačo je imel 2,08 dolarja na dan, čez 4 mesece 2,76, ponujali so mu delo za 3,62, a ga ni sprejel. Če odmislimo silno vnemo emigrantov, ki so prijemali za vsa mogoča dela in vztrajali tudi v zli usodi, je spisal skromno delo. Razen če ga ne povzdignemo v spomenik multikulturnosti. Več

  • Matej Bogataj

    16. 8. 2019  |  Mladina 33  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Tadej Golob: Leninov park

    Prejšnji Golobov kriminalni roman, Jezero, je za dogajalni prostor vzel Bohinj in jezero z okolico, enega tistih krajev, ki burijo domišljijo piscev in kamor so pogosto umeščene skrivnostne štorije. Tokrat se vse zgodi v štirikrat preimenovanem parku, inšpektor Taras, še vedno nepopustljivo zajebantski do nadrejenih, ga najraje imenuje Leninov. Posebej zato, ker je na čelu nova oblast, ki se ji tisti pod vrhom še prilagajajo in ji lezejo tudi v nepooblaščene odprtine. Posledice so vidne pri delu na terenu: zaradi borbenih gesel, skupaj s katerimi gredo pozdravi s stegnjeno roko in sovražno stisnjenimi zobmi, privlečenimi iz nekih obskurnih časov, s katerimi opremijo klopco ustreljene klošarke, in zaradi povezave vrha policije s politiko, ki je gesla posvojila, je včasih težje dobiti kakšen nalog za preiskavo. Koalicija sovraštva je očitno trdna in precej hermetično zaprta. Več

  • Goran Kompoš

    16. 8. 2019  |  Mladina 33  |  Kultura  |  Plošča

    Datach’i: Bones

    Širše občinstvo elektronskim producentom pogosto očita, da njihova glasba zveni, kot da so jo ustvarili stroji in ne ljudje. Mednje s kompleksno IDM-ovsko in breakcorovsko ritmiko že dve desetletji nedvomno sodi tudi ameriški producent in oblikovalec zvoka Datach’i. Bo pa to verjetno zdaj vsaj deloma spremenila plošča Bones, ki jo je posvetil svojemu nadavno preminulemu očetu. Tudi to je sicer v celoti posnel z modularnim sintetizatorjem, toda zaradi močno poudarjene tople, nostalgične melodike po zgledu dvojca Boards of Canada je njegova glasba zdaj veliko bolj čustvena. Ni presenetljivo, da se je plošča zato (upravičeno) že znašla med resnimi kandidati za letošnji najboljši elektronski album. Več

  • Borka

    16. 8. 2019  |  Mladina 33  |  Kultura  |  Plošča

    Drake: Care Package

    Raper najokornejšega stava in najprepričljivejše r ’n’ b-jevske draži sredice svetovne smetane, kanadski pridni deček Drake, po dobrem letu pretežne glasbeniške tišine, ko je bil v končnici letošnje sezone košarkarske lige NBA glasnejši ob igrišču kot v studiu, streže s preračunljivo zbirko posnetkov iz osvajalskega obdobja med letoma 2010 in 2016. Venček že slišanega, a do sedaj komercialno pretežno nedostopnega gradiva potrdi vsaj troje: da je Drakovo bahaštvo z vrha glasbene industrije še bolj dolgočasno, kot so njegovi rimarski začetki preprosti. Da ima neverjeten občutek za pop formo in da gre nezanemarljiv delež, če govorimo o sposobnosti za štancanje hitov, pripisati njegovemu producentu Noahu »40« Shebibu. Utrjevanje jasnega. Več