• Uredništvo

    2. 3. 2021  |  Kultura

    VIDEO: Prisluhnite dnevniku Anne Frank

    Dnevnik Anne Frank je dokument zgdovine, ogledalo nekega temnega časa in predvsem – zgodba, ki se ne sme ponoviti. Zato se je pred dnevi organizirala in združila skupina z namenom, "oživeti" knjigo Dnevnik Anne Frank. Več kot 70 vidnih posameznikov iz sveta umetnosti, politike, športa, televizije, je v lastni interpretaciji prebralo večino zapisov iz knjige. Več

  • Uredništvo

    2. 3. 2021  |  Kultura

    Spletna platforma za vse, ki pogrešajo kino

    Enaindvajset kinematografov Art kino mreže Slovenije (AKMS) bo od 8. marca preko svoje spletne platforme omogočilo ogled izbranega filmskega programa. "Platformo so pripravili v želji, da v času zaprtja kinematografov ohranijo stik s svojimi obiskovalci. K večji dostopnosti do kakovostnih filmov pa bo pomembno prispevala tudi v času, ko bo obisk kina spet mogoč."  Več

  • Uredništvo

    2. 3. 2021  |  Kultura

    Virus in Devica, kraljica, vdova, prasica

    Lestvici najbolj prodajanih knjig v februarju za odrasle ter otroke ter mladino v knjigarnah Mladinske knjige in v spletni knjigarni emka.si. Med knjigami za odrasle sta na vrhu Tadej Gočob in Erica Johnson Debeljak. Več

  • Uredništvo

    2. 3. 2021  |  Kultura

    Korona na plakatu in v katalogu

    Na ploščadi pred Figovcem v Ljubljani je zaživelo novo razstavišče na prostem, katerega namen je prikazovanje in spodbujanje plakatne umetnosti. Do 25. marca je tam na ogled razstava plakatov na temo koronavirusa, pred tem pa so gostili mednarodno razstavo Strpnost – Poster Tolerance Show in razstavo družbeno-odgovornih plakatov na temo "Človek, čuvaj svoje mesto. Več

  • IK, STA

    1. 3. 2021  |  Kultura

    Poziv za postopno odpiranje javnih prireditev

    Pobudniki so začeli zbirati podpise (PETICIJA) za postopno odpiranje javnih prireditev in okrevanje prireditvenega sektorja po epidemiji. Po njihovem mnenju je to zadnja možnost za rešitev poletja in sektorja. Obenem želijo s tem sporočiti vladi, da je zadnji čas, da se predloge Koalicije glasbenega sektorja vključi v prihajajoči protikoronski paket. Več

  • Uredništvo

    1. 3. 2021  |  Kultura

    Kako so maske upočasnile dinamiko naših življenj

    Do 3. marca bo v mariborski Galeriji Hest na ogled slikarska razstava z naslovom Virus, na kateri bodo na ogled dela umetnice Ejti Štih, v Boliviji živeče slovenske akademske slikarke. Več

  • Boris A. Novak

    1. 3. 2021  |  Kultura

    Smrtni saldo: 3.843 priimkov, 3.843 imen

    Boris A. Novak Več

  • STA

    1. 3. 2021  |  Kultura

    »Izraz obrtnica uporabljam, ker je beseda umetnik postala zmerljivka«

    Hana Stupica, ki je nase opozorila že s prvo slikanico Rokavička, se zdaj predstavlja z novo slikanico Zajčkova hišica. V pogovoru  je med drugim povedala, da ji je bližje kot umetnica izraz obrtnica, saj se zaveda, da ji fantaziranje o tem, kaj bo naslikala prihodnji mesec, ne bo prineslo kruha. Več

  • Uredništvo

    1. 3. 2021  |  Kultura

    »Še danes je ne morem slišati«

    "Pesmica je enostavna, z refrenom, ki se ponavlja in je bil zame vedno tako pocukran. Ljudje so jo vzeli za svojo, postala je ljudska, danes že malce iztrošena, ampak meni ni segla do srca. Še danes je ne morem slišati. Žal." Več

  • Damjana Kolar

    1. 3. 2021  |  Kultura

    Tedenski napovednik kulturnih dogodkov

    Priporočamo spletni koncert zasedbe Jure Pukl Quintet, razstavo fotografij Boruta Krajnca z naslovom Prehajanje, FeFi – prvi feministični filmski festival v Sloveniji, spletni prenos koncerta pevca in kitarista Jureta Lesarja, premiero avtorskega projekta Maše Kagao Knez z naslovom Črna koža, bele maske, skupinsko razstavo To je vojna, ki predstavlja izbor plakatov poljskih umetnic različnih generacij v podporo protestom proti dodatnemu kleščenju že tako omejene pravice do abortusa, solo performans Marka Mandića MandićStroj v režiji Bojana Jablanovca. Več

  • Uredništvo

    28. 2. 2021  |  Kultura

    Nedeljska poezija #54

    V rubriki Nedeljska poezija vsak teden objavljamo pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih letih. Tokrat pesem Aleša Mustarja iz zbirke Srednja leta. Več

  • Uredništvo

    27. 2. 2021  |  Kultura

    Slovenija na filmskem festivalu v Berlinu

    71. mednarodni filmski festival v Berlinu bo letos potekal hibridno, v dveh delih – od 1. do 5. marca bo potekala spletna predstavitev uradnega programa za predstavnike filmske industrije, v živo pa si bodo obiskovalci izbrane filme lahko ogledali od 9. do 20. junija. V sklop 19. edicije Berlinale Talents, ki odkriva nove filmske avtorje, so se uvrstili trije Slovenci: producentka Nina Robnik ter scenarista in režiserja Darko Štante in Urban Zorko. Izbrani so bili izmed 3.000 prijavljenih iz 65 držav, slogan letošnje edicije pa so Sanje. Več

  • Damjana Kolar

    27. 2. 2021  |  Kultura

    Film tedna: Žvižgači

    Na TV Slovenija 1 bo nocoj ob 22.55 na ogled film Žvižgači v režiji romunskega novovalovca Corneliuja Porumboiuja. Gre za izvirno interpretacijo žanra kriminalke, ki ji je režiser dodal ščepec komedije, a tudi nezgrešljivi pečat romunskega novega vala. Več

  • Gregor Kocijančič

    26. 2. 2021  |  Mladina 8  |  Kultura  Za naročnike

    Epilog Daft Punka

    Skrivnostni dvojec Daft Punk, eden najvplivnejših elektronskih projektov vseh časov, je po 28 letih delovanja oznanil umik iz sveta glasbe. Člana zasedbe, Thomas Bangalter in Guy-Manuel de Homem-Christo, sta upokojitev – kot se spodobi za glasbenika, ki v tako dolgi karieri nista razkrila obraza – napovedala zelo skrivnostno: z objavo videa Epilogue, odlomka iz njunega filma Electroma, v katerem se eden od članov dvojca razstreli z vgrajenim sistemom za samouničenje: ja, ne smemo pozabiti, da sta se legendarna francoska producenta vso glasbeno pot pretvarjala, da sta pravzaprav robota. Objavo ikoničnega prizora sta opremila z napisom »Daft Punk: 1993– 2021«, njuna dolgoletna predstavnica za odnose z javnostmi Kathryn Frazier pa je pozneje za portal Pitchfork potrdila tragično novico. Razlog za upokojitev ostaja nejasen. Več

  • Jaša Bužinel 

    26. 2. 2021  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Plošča

    Altın Gün: Yol

    Nizozemsko-turški preroditelji anatolskega rocka in psihedeličnega folka so na prvencu On in nadaljevanju Gece stavili na rockersko udarnost pionirjev, kot sta bila Erkin Koray in Barış Manço, njihov tretji album za ljubljansko založbo Glitterbeat pa prinaša svež poudarek na neonski synth pop estetiki osemdesetih let. Zaradi tradicionalnih vokalnih postopkov skladbe sicer ohranjajo prepoznavni melos turške povojne popularne muzike. Toda na novo vpeljani disco boogie gruvi ritem mašin kar kličejo po plesišču. Rezultat te kombinacije so prikupni, širšemu poslušalstvu namenjeni retro nostalgični štikli, ki presegajo goli pastiš. Dobra izhodiščna točka za nadaljnje raziskovanje bogate dediščine anatolske glasbe. Več

  • Gregor Kocijančič

    26. 2. 2021  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Plošča

    Jane Birkin: Oh! Pardon tu dormais …

    Britanska pevka in igralka Jane Birkin, muza pokojnega velemojstra Sergea Gainsbourga, nas pri štiriinsedemdesetih še naprej boža z žametnim glasom. Te dni je izdala štirinajsto studijsko ploščo, prvo, za katero je vse skladbe napisala sama, in hkrati prvo, za katero je besedila pisala tudi v maternem jeziku. Na njej se je opogumila in globoko žalost zaradi hčerkine smrti prvič izrazila skozi glasbo: plod tega je ganljiva, a na trenutke nekoliko naporna zbirka srce parajočih šansonov, melanholičnih french pop šlagerjev in otožnih orkestralnih balad. Razkošni aranžmaji, ki so nastali v sodelovanju z Etiennom Dahojem, se pogosto klanjajo Gainsbourgovi zapuščini – na trenutke tako zelo, da zvenijo skoraj kot njegovo maslo. Več

  • Borka

    26. 2. 2021  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Plošča

    Femi Kuti & Made Kuti: Legacy +

    Dve generaciji pionirske družine tropov afrobeata in njegovih kasnejših meandrov znova na udaru! Legacy + je dvojni album dveh avtorjev, očeta in sina. Prvi del Stop The Hate, ki ga krmili Femi, najstarejši in na očeta slogovno najbolj navezani sin Fele Kutija, je kanonska, zverzirana, a ne preveč svojstvena mešanica afrobeata in highlifa. Zato deluje kot priprava na drugo polovico, ki jo je posnel njegov sin in Felov vnuk Made. For(e)ward je precej bolj udarna, našpičena, prožna, jedrnata, kompaktna, sodobna, ostra, izrazna in domiselno stkana plata, Madejeva besedila pa (občasno) presegajo klasično pesmarico političnih parol. Debel zalogaj lagoškega izraza – kot smo ga ponotranjili in kot zveni danes. Več

  • Jaša Bužinel

    26. 2. 2021  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Plošča  Za naročnike

    Mogwai: As The Love Continues

    Hardcore Will Never Die, But You Will se je glasil naslov sedmega albuma enega od prepoznavnejših postrock bendov zadnjih treh desetletij. Ob gostobesednih imenih bendov s kitarske scene z začetka tisočletja, kot so Explosions In The Sky, This Will Destroy You in God Is an Astronaut, so se škotski mojstri dualizma med visoko in nizko zvočno napetostjo zavihteli v sam vrh instrumentalnega rocka 21. stoletja. Pomagali so postaviti temelje enega bolj cinematičnih kitarskih žanrov, ki temelji na dinamiki in nasprotjih med subtilnimi trenutki rock sentimentalizma ter silovitimi izbruhi zvočnih zidov distorzije. Postrock je dedič shoegaza in se je uveljavil kot polje kitarskega eksperimentiranja, v spomin pa se nam je vtisnila podoba suhljatih tipov v oprijetih kavbojkah s hudimi kitarami v rokah, ki z nekakšnim erotičnim nabojem s stopali preklapljajo med armado pedalnih efektov. Mogwai je ostal zvest svojemu glasbenemu miljeju tudi zadnja leta, ko smo opazovali postopen, a neizogiben zaton postrocka v še en klišejski žanr, v katerem lahko celo največje oboževalce presenetijo le še redke izjeme. Zdi se, da so okostenele žanrske paradigme številne mlajše poslušalce potisnile v naročje elektronske glasbe, ki je ravno v tem obdobju doživela razcvet novih »čustvenih« izrazov, predvsem v tako imenovanem postdubstepu. Več

  • Bernard Nežmah

    26. 2. 2021  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Lewis Dartnell: Izvori

    Naenkrat so akterji semena žit, riža in soje, mezopotamsko blato, vetrovi na oceanih, rudniki bakra, kamele, poper, granit, plankton, apnenec etc. In časovna perspektiva se iz nekaj tisoč let raztegne v milijarde. Od kod železo? Ob eksplozijah zvezd je kot zvezdni prah padalo na Zemljo. Ko današnja industrija uporablja kovine, ki več ne nastajajo, je le vprašanje časa, kdaj ji bo zmanjkalo surovin. In ena izmed alternativ bo prekopavanje smetišč kot oblika recikliranja. Najtežji trenutek za življenje na planetu je bil pred 252 milijoni let, ko so ognjeniki bruhali lavo v takem obsegu, da je ozračje dramatično napolnil CO2, vendar pa je plankton ustvarjal kalcitne lupinice, ki so na dnu tvorile apnenec in oceanski plankton je odrešilno absorbiral usodni plin. Ko danes človek išče gradbeni material, pogleda v kataloge in mu ga pripeljejo, vrag vedi, s katerega dela sveta. Več

  • Matej Bogataj

    26. 2. 2021  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Michel Butor: Duh kraja

    Francoz Michel Butor (1926– 2016), poleg Robbe-Grilleta verjetno najbolj znan utemeljitelj in avtor (naj bi) radikalno modernističnega nouveau romana, je konec petdesetih let, malo preden je izdal roman Modifikacije, preden je torej slog in postopek zaostril in omejil na prozni deskripcionizem in objektivizem, izdal zbirko drobnih zapisov o mestih, ki jih je obiskal. To so nekakšni krokiji, ki naj v hitrih potezah očrtajo v mesta naseljenega duha, njihovo specifiko. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    26. 2. 2021  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Honest Thief

    Liam Neeson ne more pozabiti, da je igral Oskarja Schindlerja. Še več: lik, ki ga igra v akcijskih filmih, se vedno obnaša tako, kot da v njem tiči Oskar Schindler. Če že koga ubije, ga ubije zato, ker je bil res velika in popolna svinja. Spomnite se le, kako je v Ledenem maščevanju pokončal ljudi, ki so pokončali njegovega sina – in kaj je počel tipom, ki so v Ugrabljeni ugrabili njegovo hčerko. Tako je »pošten«, da ubije le tiste, ki si smrt res zaslužijo. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    26. 2. 2021  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Breaking News in Yuba County

    »Tvoja vagina je ubila mojega moža,« dahne Sue (Allison Janney), razočarana, osamljena, zapostavljena, utrujena gospodinja iz okrožja Yuba. Torto za rojstni dan si kupi sama, da praznuje, pa se itak nihče ne spomni, še najmanj njen mož, ki ga zasači v postelji z blondinko. Ko jo zagleda, otrpne – za vedno. Toda Sue, ki pogreša ljubezen, ne prijavi smrti, temveč izginotje – in nenadoma že igra ljubečo, zaskrbljeno, obupano, nemočno ženo, ki trpi in joče. Kje je moj mož? So ga ugrabili? Mediji takoj planejo, tako da jo objamejo kamere in žarometi – končno je postala zgodba. Končno je pomembna. Končno je v središču pozornosti. Končno dobi to, kar je najbolj pogrešala – ljubezen. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    26. 2. 2021  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Falling

    Za očete so vsi sinovi geji. In Falling, režiserski prvenec Vigga Mortensena, je film o sinu, ki je gej, in očetu, ki je homofob. Nekoč – no, še pred nekaj leti – bi to zadoščalo. Nič več. John (Viggo Mortensen), sicer pilot, namreč ni le gej, ampak je tudi poročen z moškim azijskega rodu (Terry Chen), s katerim imata hčerko (Gabby Velis). In oče, Willis Petersen (Lance Henriksen), ni le homofob, ampak je tudi rasist, mizoginik, seksist, konspirolog in lovec. A tudi to še ne zadošča: očeta, ki mu je bilo ob rojstvu sina žal, da ga je spočel (ker bo nekoč itak umrl), se loteva demenca. Pozablja. Izgublja se. Kot očetje in mame v vsakem drugem filmu, ki ga vidimo. Pa tudi to še ne zadošča: oče se preseli k sinu. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    26. 2. 2021  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Days of the Bagnold Summer

    Ker zadnje komedije Wesa Andersona – The French Dispatch – še ni na spregled, si lahko v tolažbo pogledate britansko komedijo Days of the Bagnold Summer, ki jo impersonira in nadomešča. Daniel Bagnold (Earl Cave), zabušant v črnem, fen heavy metala, v grozi ugotovi, da bo dolgo vroče poletje preživel z materjo, Sue (Monica Dolan), ne pa z očetom, ki je stegnil na Florido, Sue, žalostna ločenka, knjižničarka in nehipsterska fenica zgodovine, pa si želi, da bi njen sin pokazal vsaj inklinacijo, če že ne afekcije – ko ju gledate, imate občutek, da manjkata na fotografiji Veličastnih Tenenbaumov. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    26. 2. 2021  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Judas and the Black Messiah

    FBI je leta 1956 pod taktirko J. Edgarja Hooverja lansiral tajni Protiobveščevalni program, alias COINTELPRO (COunter INTELligence PROgram), s pomočjo katerega je skušal nadzorovati, diskreditirati in ustaviti »subverzivne« politične organizacije – aktivistične, črnske, staroselske, novolevičarske, feministične, okoljske in tako dalje. Med črnskimi so bili Hooverjeve tarče gibanje Martina Lutherja Kinga Jr., Nation of Islam in stranka Črni panterji, 4. marca 1968 pa je svojim agentom zapovedal, da morajo na vsak način preprečiti »vzpon Mesije, ki bi združil in naelektril militantno črnsko nacionalistično gibanje«. Hoover je poudaril, da bi tak Mesija lahko postal Malcolm X, a so ga nekaj let prej umorili, tako da ni več predstavljal grožnje. Črnci so ga imeli za mučenika, to pa je bilo tudi vse. Je pa posvaril pred drugimi, ki težijo k mesijanski poziciji – Martinom Lutherjem Kingom, Stokelyjem Carmichaelom in Elijo Muhammadom. »Elijah Muhammad ni prava grožnja, ker je že star. King bi bil lahko kandidat za to pozicijo.« Več

  • Izak Košir

    26. 2. 2021  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Dogodki

    Pozor, kultura

    03/03–28/03
    Več

  • Stanka Prodnik

    26. 2. 2021  |  Mladina 8  |  Kultura  |  TV  Za naročnike

    Janez s kepo denarja

    Vasko Simoniti je končno prišel na svoj račun, bil je gost voditeljice Norme Brščič na TV3 v oddaji Faktor. Kako je blestel! Oči so mu žarele, naravnost užival je! Končno je imel nasproti sebe osebo, ki je tudi sama uživala v njegovem gostilniškem jeziku, bolj je bil zmerjaški in obscen, bolj je Norma na drugi strani ekrana brstela. No, tokrat res ni rekla nič čez Žide in temnopolte, a saj je imela na pladnju alternativne kulturnike, o katerih sta se hitro strinjala, da jih je treba soditi vsaj tako grdo, kot po navadi Norma sodi geje in lezbijke. No, predhodne rasistične oddaje v režiji Norme Brščič ministra Vaska Simonitija niso zmotile, da ne bi bil njen gost, očitno ga ni zmotilo niti to, da je pred leti kot Norma Korošec tudi njegove najbližje razglašala za izrojene osebke. Pač, Norma je esdeesovcem kul. No, saj jim je bila že takrat, ko je kot »nevladnica« poganjala gonjo proti pripadnikom LGBT. Več

  • Saša Eržen

    26. 2. 2021  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Hudo

    Slavsocks

    Bele bombažne nogavice, ostalina 80. let prejšnjega stoletja, ki jih zunaj športnih igrišč ali domačih dnevnih sob včasih verjetno še povohali ne bi, v zadnjih letih doživljajo svoj veliki povratek. Tokrat vstopajo skozi glavna vrata in izgubljajo pridih subverzivnosti; zvezdnice in zvezdniki jih nosijo v natikačih, sandalih, čevljih in salonarjih, potegnjene čez kavbojke ali najlonke. Privlačni naboj nošenja belih nogavic zdaj še potencira nova znamka slavsocks, z napisi, kot so ajvar, sarme, burek, rakija in #čevapi. Nogavice so izdelane iz ekološko pridelanega bombaža, v Slaveniji, ki je morda tudi v Sloveniji. »Slavenija je nova entiteta, nova imaginarna skupnost ljudi, ki jih druži slovanskost,« razlaga spletna stran, prek katere so za nadgradnjo na voljo tudi verižice za okoli gležnja, ki jih nosimo čez nogavice. Idejna avtorica slovanske linije belih nogavic je Tina Mentol, etnologinja in kulturna antropologinja, ki stoji tudi za nogavicami slocks z upodobljenimi motivi slovenske kulturne dediščine, kot so potica, kranjska klobasa in cviček. Več

  •  |  foto: Igor Škafar

    26. 2. 2021  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Ulice

    Lovro

    Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    26. 2. 2021  |  Mladina 8  |  Kultura  |  Portret  Za naročnike

    Pisateljica, ki prevprašuje družbena razmerja moči 

    Med fotografijami, ki so med nedavno zasedbo Avtonomne tovarne Rog preplavile splet, je bila tudi tista, na kateri Vesno Lemaić, pisateljico, aktivistko in sodelavko Roga (rojeno leta 1981), trpajo v marico. Ko so Rog leta 2016 poskusili zrušiti prvič, ji ga je skupaj z ostalimi uporabniki uspelo ubraniti. Tokrat je eden zadnjih branikov alternativne kulture v Ljubljani padel. »Rog smo leta 2016 ubranili tudi zato, ker policija ni stopila na stran zasebnih varnostnih služb. Policisti so takrat ravnali nevtralno. Zdaj pa je bilo vse drugače. Jasno je bilo, da policisti v protiizgredniški opremi delujejo v vnaprej načrtovani akciji. Naših prijav niso upoštevali, njihov edini odgovor so bili ’pepper sprej’ in lisice,« pravi. Vklenili so jo in odpeljali na policijsko postajo, kjer jo je najbolj šokiralo to, da jo je policistka pretipala ob okrvavljeni steni. »Očitno jim ni uspelo sproti pobrisati sledi svojega nasilja.« Več