• Lara Paukovič

    17. 9. 2021  |  Mladina 37  |  Kultura  Za naročnike

    Slovenski pasijon

    Na Triglav se vzpenja ženska, ki na hrbtu nosi kurentovo glavo, skoraj večjo od lastnega telesa. V četici ji sledi skupina pohodnikov. Strumno in ponosno ubirajo pot proti cilju, Aljaževemu stolpu. Več

  • Borka

    17. 9. 2021  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Plošča  Za naročnike

    King Krule: You Heat Me Up, You Cool Me Down

    Britanski samorastnik Archie Marshall je v letu 2020 uspel izvesti tri koncerte, posnetke z njih pa so zdaj sestavili v live album. Če je vokalist takoj prepoznavnega glasu, kitarist, producent, raper ... svojo nišo zrnate melanholije zarezal z nizom meglenih, zasanjanih, lebdečih albumov izrazitega avtorskega pečata, pa žive interpretacije materiala z zadnjih dveh albumov – lanskoletnega Man Alive! in tri leta starejšega The OOZ – s ščepcem starejših hitov na odru zvenijo bolj našpičeno, glasnejše, dinamično, postpunkersko. Brez kančka nastopaških trikov ali dolgovezenja. Po prisluhu ploščku You Heat Me Up, You Cool Me Down ni nobenega dvoma: glasbo Kinga Krula je treba doživeti v živo. Več

  • Jaša Bužinel

    17. 9. 2021  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Plošča  Za naročnike

    Iron Maiden: Senjutsu

    Britanski pionirji tudi v svojem 46. letu ostajajo ena upravičeno najbolj čaščenih metal zasedb vseh časov. Ko legende izdajo nov album, četudi gre že za njihov sedemnajsti, je to za številne fene pač glasbeni praznik. To znova potrjuje njihova 82-minutna heavy/prog metal epopeja, ki jo zaznamujejo strukturno razgibani, celo 12-minutni komadi, eksplozivne stadionske kitarske nažigancije, pretežno melanholična atmosfera in mogočni Dickinsonov vokal, ki je po zmagi nad rakom v odlični formi. Ne gre toliko za starošolsko galopiranje à la Run To The Hills kot za kontemplacijo besedil in zibanje glave ob njihovih sofisticiranih aranžmajih. Kakovosten album ikon, ki prezirajo nostalgijo in gledajo naprej. Več

  • Gregor Kocijančič

    17. 9. 2021  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Plošča  Za naročnike

    Low: Hey What

    Dvojec Low, ki ga sestavljata mormonska zakonca Alan Sparhawk in Mimi Parker, se je skoraj popolnoma oddaljil od slowcore zvoka, ki ga je v devetdesetih pravzaprav ustvaril sam in ga nadgrajeval skozi bogat opus enajstih plošč. Pri dvanajsti, izjemni plošči Double Negative je presenetil z radikalnim slogovnim zasukom: upočasnjeno, spokojno kitarsko glasbo je zamenjal s kombinacijo ambientalne elektronike in melanholičnega popa, ki je kljub minimalizmu izjemno pestra in intenzivna. Ta zvok je zdaj, tri leta kasneje, z albumom Hey What še dodatno izboljšal. Ritem sekciji se tokrat skoraj popolnoma izogne ter se posveti predvsem večplastnim teksturam in melodramatičnim, a eteričnim večglasjem. Več

  • Borka

    17. 9. 2021  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Plošča  Za naročnike

    Little Simz: Sometimes I Might Be Introvert

    Četrti album enega najprepoznavnejših glasov britanskega novosoulovsko-hiphoperskega miljeja zadnjih petih let je s tehnične plati daleč najambicioznejši doslej. Sometimes I Might Be Introvert prinaša veliko: orkestralne aranžmaje pihal in godal, upanje vlivajoče zborovske napeve, teatralne motivacijske nagovore, široko žanrsko kombinatoriko ... Tematsko ostaja, kjer je severnolondonska raperka brodila v zadnjem desetletju: v nepreračunljivi izpovedi in občasnem spretnem bahaštvu. A bolj kot narativni lok prepriča sama veščina obračanja in zlaganja besed v edinstveno gibki tok. Več

  • Bernard Nežmah

    17. 9. 2021  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Roland Barthes: Šelestenje jezika

    Za razliko od Mitologij, Užitka v tekstu, Camere lucide in Fragmentov ljubezenskega diskurza je prevod posthumne izdaje (1984) različnih kratkih tekstov fragment fragmenta. V tem je bil neprekosljiv mojster. Fragmentiranje pri njem ne vodi v enostavnost, ampak nasprotno – iz nič naredi misel in zgodbo. Tam, kjer družboslovci in humanisti povzemajo drug drugega, on začne misliti te samoumevnosti. In niso po naključju zvočni zapisi njegovih predavanj s konca sedemdesetih na Collège de France (CF) še vedno prodajna niša na Amazonu. Ko Barthes piše in predava, zapeljuje publiko. Hoče jo vneti, to pa stori tako, da zastavlja vprašanja, ki prej živi duši niso padla na pamet, potem pa fragmente vsebine disciplinira v miselni red. Ne prizanese niti sebi, ko zapiše, da je nekaj let njegov glavni projekt raziskovati lastno neumnost in o tem pisati knjige. Tudi njegovo delo o ljubezenskem diskurzu je način, kako u-misliti bol ljubezni skozi svetovno literaturo. Kot akademik je prestopal utečene meje, brez zadržka je nekoč napisal razpravo o fragmentih mladega pisatelja, ki jih ta sploh ni objavil. Ko so ga izvolili v CF, je eden izmed članov sarkastično pripomnil: naslednjič bodo izvolili še Eddyja Merckxa (petkratnega zmagovalca Toura). Dandanes se knjižne police šibijo od del, ki razglabljajo, kako širiti ljubezen do branja knjig, on pa je zapisal, da branje prinese tudi svobodo nebranja, od tod pa izpeljal vprašanje: ali ni posledica nebranja tudi to, da se nekatere pomembne stvari ne zgodijo? Več

  • Matej Bogataj

    17. 9. 2021  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Mojca Širok: Evidenca

    Že Pogodba, prva iz trilogije kriminalk novinarke TV Slovenija Mojce Širok, ki je zdaj dobila podnaslov Rim–Ljubljana–Bruselj, se je dogajala z nekakšnim zamikom. Dvajset let po dogodku, ki bi lahko ogrozil ravnovesje sil – ravnovesje med mafijo in delom politike ali pa razmerje med kriminalom in domnevnimi pravičniki. Vendar se ekipa z nekaj istimi člani sestaja še enkrat, tokrat zaradi trupla enega od policijskih ovaduhov iz mafijskih vrst, ki obleži v tuji garaži. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    17. 9. 2021  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    The Last Letter from Your Lover

    Tu imate dve romanci. Prva – med trpečo, amnezično, dobro oblečeno Jennifer Stirling (Shailene Woodley), poročeno s hladnim, ošabnim britanskim magnatom, in novinarjem (Callum Turner), ki naj bi sportretiral tega magnata, – se dogaja sredi šestdesetih let, druga – med londonsko novinarko Ellie (Felicity Jones), ki se z moškimi žge tako, kot so se nekoč moški žgali z ženskami (niti njihovih imen si ne zapomni), in »poštenim« arhivarjem (Nabhaan Rizwan) – pa danes, toda dve romanci še ne naredita filma. Nasprotno: druga drugi sta le v napoto. »Osupljivo« in »strastno« ljubezensko pismo, ki ga Ellie najde v arhivu in ki sproži preiskavo, pa je itak tako sparksovsko osladno in plehko kot obe romanci. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    17. 9. 2021  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Ava

    Ava je klon Bessonove Nikite, le da Ava (Jessica Chastain) – hladnokrvna poklicna morilka (»fancy job«) – obiskuje druženja Društva anonimnih alkoholikov (ubijanje je pač pekel, nekaj stresnega, zato človek potrebuje omamo in sprostitev), ima pa tudi mamo in sestro, kar daje vtis, da jo skuša film humanizirati, toda to počne tako brezosebno, ubogo in banalno, kot bi hotel na neposrečen način ilustrirati znano tezo o »banalnosti zla«. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    17. 9. 2021  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Zloben

    Madison (Annabelle Wallis) je prava mučenica, saj jo udari popolni vihar: prvič, hoče otroka, a za sabo ima le kopico spontanih splavov, drugič, spet je zanosila, a mož, utelešenje toksičnosti, jo zlorablja, brutalno pretepa (do krvi), tretjič, neko noč nekdo vdre v njun dom in ubije njenega moža (sama pri tem spet spontano splavi), četrtič, policija osumi njo, saj se ji začnejo kmalu prikazovati vizije srhljivih, pikantnih, grizlijevskih umorov, ki se potem zares zgodijo (nekdo pobija ostarele zdravnike), in petič, skrivnostnemu, demoničnemu serijskemu morilcu, ki pije elektriko, ki mu elektrošoki ne morejo do živega, ki predvaja svoje misli (»Čas je, da izrežemo raka!«) in ki so ga očitno navdihnili psihotrilerji Daria Argenta (črne rokavice, široko odprte oči, ekskluzivno bodalo, groteskni umori ipd.), je ime Gabriel – tako pa je bilo v otroštvu ime tudi njenemu imaginarnemu prijatelju. Body-horror, travme, vrnitev potlačenega, demoni, ekstremne halucinacije, teror, torture porn. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    17. 9. 2021  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Barb in Star na potovanju v Vista del Mar

    Ovdovela Barb (Annie Mumolo) in ločena Star (Kristen Wiig), šarmerki srednjih let, sicer najboljši prijateljici, duhoviti, igrivi, ekscentrični, zelo zemeljski, totalno usklajeni, vedno razposajeni in po potrebi profani rezidentki Soft Rocka (Nebraska), produkta Amerikane in slabe TV, prodajalki v »lesnini«, ki razstavnega kavča, na katerem vsak dan sedita in kramljata, nočeta prodati, sta ob službo (tudi telefona nimata), toda njuno prijateljstvo preživi. Ker pa si vse, s kapitalizmom vred, predstavljata preveč po svoje, je čas, da si Nebraska malce odpočije od njiju. In tako odpotujeta na Florido, v razkošno kičasto letovišče Vista Del Mar, kjer njuno prijateljstvo doživlja nove in nove teste, saj ga ne ogrozijo le akvalandske atrakcije, disko verzija štikla My Heart Will Go On, moški, morski rak z glasom Morgana Freemana, seks, »sendvič«, Petdeset odtenkov sive in ljubosumje, temveč tudi diabolična, blofeldska ženska (spet Kristen Wiig), ki je bila v mladosti žrtev vrstniškega nasilja, ustrahovanja in poniževanja, zdaj pa se hoče grandomansko maščevati ter letovišče zasuti z morilskimi komarji. A prijateljici, ženski verziji Waynea in Gartha, ki ju ne žene BDP, temveč veselje do življenja, vesta, da bo boj dolg, zato prav pridejo tudi takšne, malce bolj militantne, recimo »radikalizirane« prijateljice. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    17. 9. 2021  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Martin Eden

    Jack London je leta 1909 objavil roman Martin Eden, svoj »veliki tekst«, ki ga je v posvetilu svojemu prijatelju Uptonu Sinclairju, prav tako socialistu, označil za »napad na individualizem«. Tudi na svoj lastni individualizem. Gustave Flaubert, avtor Gospe Bovary, je menda rekel: »Jaz sem gospa Bovary.« No, London pa je zapisal: »Jaz sem bil Martin Eden.« Prav res – tudi Martin Eden je proletarskega rodu, tudi Martin Eden postane pisatelj, tudi Martin Eden blazno uspe, tudi Martina Edna individualni uspeh loči od proletarskih korenin, od proletarskega kolektiva, in tudi Martin Eden ugotovi, da individualizem vodi v avtodestruktivnost. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    17. 9. 2021  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Dnevi besa

    Kateri je najvplivnejši film novega stoletja? John Wick! Še celo Jason Statham, alias Hill, alias H., nekdanji specialec (ali nekaj takega), ki se zaposli pri losangeleškem podjetju za strogo varovani, armirani prevoz večjih količin denarja, se že na prvi vožnji prelevi v Johna Wicka, saj avtomatično, napol robotsko in z neverjetno preciznostjo pobije šest maskiranih roparjev. A še preden rečete John Wick (ali pa Le convoyeur, po katerem je ta film posnet), se izkaže, da je H. hladni, neusmiljeni, labirintni, parabiblični maščevalec, ki bi se dobro podal tako Gospodom kot Želji po maščevanju, in da bo tistim (Scott Eastwood itd.), ki so umorili njegovega sina, amputiral jetra, pljuča, vranico in srce – s kroglami. Več

  • Gregor Kocijančič  |  foto: Borut Krajnc

    17. 9. 2021  |  Mladina 37  |  Kultura  Za naročnike

    »Ta film je postal svetovni problem«

    Čeprav je Mako Sajko (rojen leta 1927 v Tržiču) – dobitnik letošnje Štigličeve nagrade za življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije – ustvarjalno pot neprostovoljno končal že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, je njegov opus izjemno bogat in vpliven: posnel je kar 17 kratkih dokumentarnih filmov, ki so bili po izbiri obravnavane tematike, slogu pripovedovanja in tehnični izvedbi nedvomno pred svojim časom. Njegovi eksperimentalni, družbenokritični filmi kažejo tako napredno miselnost, da so izjemno relevantni še danes. Na letošnjem umetniškem trienalu EKO8 v Mariboru so predvajali njegov dokumentarec Strupi (1964), ki v svetu velja za pionirski izdelek v žanru okoljevarstvenega dokumentarca, na letošnjem festivalu kratkih filmov FeKK v Ljubljani pa je bil predstavljen njegov film Stopnice ljubezni (1971), ki govori o ljubezenskih zvezah, nastalih na podlagi ženitnih oglasov. Ker Sajko verjame, da je vloga dokumentarnega filma spodbujanje družbenih sprememb, je snemal napredne filme, ki jih je močno zaznamovala družbena angažiranost: obravnavali so teme, o katerih je javnost molčala. Slavica Exception (1971) iz feministične perspektive portretno pripoveduje o delavski etiki mlade striptizete, Promiskuiteta (1974) govori o nevarnosti nezaščitenih spolnih odnosov, Kje je železna zavesa (1961) preroško napoveduje konec strogo varovane meje med vzhodno in zahodno Evropo. Njegov daleč najbolj razvpit dokumentarec pa je Samomorilci, pozor! (1967), ki je prekinil dolgoletni molk o žgoči problematiki samomorov med mladimi Slovenci, z njim pa je ugasnila tudi Sajkova kariera. Film je oblasti stopil na žulj, ker je pokazal zlaganost idealne podobe srečne socialistične mladine, zato je vizionarskega režiserja izobčila iz filmskega sveta. Njegovo delo, čeprav ga je politični sistem utišal na vrhuncu ustvarjalne poti, živi naprej. Štiriindevetdesetletni Mako Sajko velja za eno največjih imen v zgodovini slovenskega filma. Več

  • Izak Košir

    17. 9. 2021  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Dogodki

    Pozor, kultura

    18/09—02/10
    Več

  • Stanka Prodnik

    17. 9. 2021  |  Mladina 37  |  Kultura  |  TV  Za naročnike

    Bila je priložnost ... in ostala je priložnost

    Res smo bili veseli, ko je TV Slovenija napovedala večerni pogovor z direktorjem NIJZ Milanom Krekom, navkljub temu ali pa kar zato, ker ga bo vodil novinar Jože Možina. Zavedajoč se, da se Možina in Krek poznata, da sta si ideološko blizu, ker sta oba navdušenca nad likom in delom Janeza Janše in SDS, smo vedeli, da bo to eden tistih intervjujev, ki bo prelomen, ker bosta vnaprej naredila scenarij, smejala se bosta in bosta vredna zaupanja, lok intervjuja bo imel veliki finale. Krek bo imel končno čas in prostor, da nagovori javnost, da prepriča skeptike, objame nacijo, prelomi iz negativizma, ki se lepi na njegove prste, v razum, veselili smo se, ker bo Krek pred nami nastopil z novimi dognanji, spregovoril na primer o cepivu za pet- do 12-letnike, ki prihaja na trg, poglejte, človek je pred časom, bomo vzklikali, presenetil nas bo s svojo lucidnostjo, ko bo potegnil kakšno zgodovinsko primerjavo, kesali se bomo, ker bo tako dobro nastopil, mi pa smo ga črtili več kot leto dni, postregel nam bo s krajevnimi značilnostmi, ki so se pokazale med epidemijo, priznal bo seveda kakšno napako, nam razložil, kaj ga lomi s to masko sredi obraza in nepristriženo brado, skupaj z Možino pa bosta izkazala sočutje do ljudi, ki imajo dolgi covid, pa seveda do pokojnih, in pokazala, da je boj zoper epidemijo pač dejanje za drugega, za druge, sodelovanje in zvestoba družbi, tista najvišja oblika imeti rad svojo domovino. Več

  • Saša Eržen

    17. 9. 2021  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Hudo

    Glej ptička!

    Psom in mačkam dober selfi ne pomeni toliko kot njihovim lastnikom, zato je treba za sodelovanje živali pri fotografiranju uporabiti posebne trike. Priboljški so zadeva, ki vedno vžge, vsaj pri psih. Ker je težko v eni roki hkrati držati telefon in še nekaj, kar bi pritegnilo pozornost kosmatinca, so si izmislili pripomočke. Eden od njih je woofie, silikonski dodatek za pametni telefon, v katerega zataknemo pasji priboljšek. Pozornost mačk, ki veljajo za bolj samovoljna in nestanovitna bitja od psov, pa je očitno lažje kot s hrano pritegniti z zvončkom, ki visi na plastičnem okvirju v obliki mačje glave. Tudi ta nastavek, prozaično imenovan cat selfie helper, torej pripomoček za delanje mačjih selfijev, nataknemo na vrh telefona, nato pa ga zatresemo, da zazvoni. Za pse, ki so nori na žogice, je na voljo nastavek pasji selfi, izvorno pooch selfie, v katerega vtaknemo teniško žogico, ki zapiska, ko jo stisnemo. Štirinožci so tako, ko opravijo s poziranjem, nagrajeni s prigrizkom ali igro, njihovi »gospodarji« pa s kjut fotkami, s katerimi bodo oblikovali svojo idealno podobo na družbenih omrežjih. Več

  •  |  foto: Igor Škafar

    17. 9. 2021  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Ulice

    Davor in Sivac

    Več

  • Gregor Kocijančič  |  foto: Uroš Abram

    17. 9. 2021  |  Mladina 37  |  Kultura  |  Portret  Za naročnike

    Pop trap boyband štirih pubecev, ki včasih tudi zajočejo

    Lani je monotono resničnost, ki smo jo preživljali v poletni karanteniji, kot strela z jasnega popestril Piki, prvi singel novonastale mariborske zasedbe .travnik. Ta je resno opozoril, da se v štajerski prestolnici vzpenja nov val žanrsko neobremenjenega hiphopa, ki bo v slovenski glasbeni krajini pustil močen pečat. Ta napoved se je zdaj, dobro leto kasneje, ko je .travnik izdal prvenec Pubeci ne jočejo, nedvomno potrdila. Več

  • Uredništvo

    17. 9. 2021  |  Kultura

    Vprašanje telesa in njegove performativnosti 

    V prostorih Fundacije Ulay bo od 17. septembra do 30. oktobra na ogled razstava BODY ECSTATIC BODY ECLECTIC BODY ECCENTRIC (EKSTATIČNO, EKLEKTIČNO, EKSCENTRIČNO – TELO), na kateri bodo predstavljena dela Ane Mendiete, Annegret Soltau, Arvide Byström, Elene Tejada-Herrera, Ize Pavlina, Jeremy Shawa, Letície Parente, Marine Abramović, Molly Soda, Sanje Iveković, Ulaya in Ulrike Rosenbach. Več

  • IK, STA

    16. 9. 2021  |  Kultura

    Badjurova nagrada za življenjsko delo eni od prvih slovenskih profesionalnih filmskih delavk

    Prejemnica Badjurove nagrade za življenjsko delo na področju filmske ustvarjalnosti 2021 je inovatorka in inženirka filmskega zvoka Emilija Soklič, ena prvih slovenskih profesionalnih filmskih delavk. Nagrado ji bodo podelili na slovesnosti ob odprtju 24. Festivala slovenskega filma (FSF), ki bo potekal od 12. do 17. oktobra. Več

  • Uredništvo

    15. 9. 2021  |  Kultura

    Objem kot ultimativno dejanje neizgovorljivega

    V Ljubljani se začenja 10. bienale slovenske sodobne plesne umetnosti Gibanica, ki bo predstavil pregled dogajanja na tem področju v minulih dveh letih. Ob glavnem programu plesnih predstav bo ponudil tri diskurzivne dogodke. Na odprtju bodo podelili nagrado Ksenije Hribar za življenjsko delo 2021 Marku Mlačniku. Več

  • Uredništvo

    15. 9. 2021  |  Kultura

    Razglednice Aleša Debeljaka

    V Slovenskem etnografskem muzeju (SEM) bo od 18. septembra 2021 do 13. februarja 2022 na ogled razstava Saj grem samo mimo: Mozaik razglednic in prijateljstev Aleša Debeljaka. Razstava je muzejska nadgradnja predstavitve razglednic Aleša Debeljaka v knjigi Saj grem samo mimo (uredila Erica Johnson Debeljak), ki je izšla leta 2018 pri Mladinski knjigi, in prinaša določen del Debeljakovega opusa, ki je do sedaj poznan samo tistim, ki so ga bili neposredno deležni.  Več

  • DK, STA

    14. 9. 2021  |  Kultura

    Po Franu še Franček

    V Atriju ZRC so predstavili slovarski spletni portal za mlade Franček, ki je od danes na voljo šolarjem, učiteljem in vsem, ki se učijo slovenščine. Franček je nastal po vzoru portala Fran (beleži že več kot 200 milijonov iskanj) in ponuja slovarske vsebine v treh težavnostnih stopnjah: od 1. do 5. razreda, od 6. do 9. in srednja šola. Več

  • DK, STA

    14. 9. 2021  |  Kultura

    Na Dunaju razstava o Almi M. Karlin

    Na Dunaju bodo v sredo odprli razstavo o svetovni popotnici Almi M. Karlin. Postavitev v Weltmuseum Wien je konceptualno zasnovana kot monografija Neskončno potovanje Alme M. Karlin avtorice Barbare Trnovec. Dolgoletna preučevalka Alme Karlin je tudi sokustosinja razstave Sama okoli sveta, ki za slovensko muzealstvo predstavlja velik uspeh. Več

  • Uredništvo

    14. 9. 2021  |  Kultura

    Projektni prostor za najmlajše generacije ustvarjalk in ustvarjalcev

    Na Gosposki ulici 16 v Ljubljani bodo 15. sepembra ob 12. uri odprli projektni prostor R Space. Nova umetniška iniciativa Ravnikar Gallery Space je nastala v sodelovanju z ZRC SAZU in je namenjena najmlajši generaciji ustvarjalk in ustvarjalcev, ki se bodo predstavljali pretežno v medijih slikarstva, risbe in kiparstva. Več

  • Uredništvo

    13. 9. 2021  |  Kultura

    Vprašanja o nastanku in produkciji umetniških del ter o njihovi vrednosti

    V GalerijiGallery v Ljubljani bodo 14. septembra ob 19. uri odprli razstavo Adrijana Praznika z naslovom Ponovitev. Gre za tretjo v nizu razstav, ki naslavljajo vprašanja o nastanku in produkciji umetniških del ter o vrednosti in o pozicioniranju le-teh znotraj umetnostnega sistema. Več

  • Uredništvo

    13. 9. 2021  |  Kultura

    Problematika spolov

    V Mestni galeriji Ljubljana bodo 16. septembra ob 19. uri odprli razstavo LGBTIQ+ z naslovom Naj bo Kvir!. Gre za obsežen pregled ustvarjanja, ki je povezano s problematiko spolov. Razstava prinaša likovne poglede in misli izbranih umetnic in umetnikov, ki so tudi družbeno kritični, a hkrati razvijajo sodobno avtorsko in estetsko izpovednost. Na odprtju bo izveden Buto plesni performans (Jernej Škof: Srečevanja, vrzeli in sledi; glasba: Maja Pahor).  Avtor razstave: Brane Mozetič, kustos razstave: dr. Sarival Sosič. Več

  • Uredništvo

    12. 9. 2021  |  Kultura

    Nedeljska poezija #82

    V rubriki Nedeljska poezija vsak teden objavljamo pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih letih. Tokrat pesem Sare Nuše Golob Grabner iz skupinske zbirke Antologije psevdopoetov Milimeter in pol. Več

  • IK, STA

    11. 9. 2021  |  Kultura

    Beneški zlati lev filmu o mladi ženski, ki tvega zapor, ko poskuša narediti splav

    Zlatega leva za najboljši film na 78. mednarodnem filmskem festivalu v Benetkah je prejel francoski film L'evenement (Dogodek) v režiji Audrey Diwan. Srebrni lev, velika nagrada žirije, pa je na nocojšnji podelitvi pripadla italijanskemu filmu E' stata la mano di Dio v režiji Paola Sorrentina. Več