• Uredništvo

    22. 7. 2024  |  Kultura

    »Tudi država se mora vprašati, kaj želi storiti z mediji«

    "Mediji so nenehno v taki ali drugačni krizi, naša generacija pa je soočena s tem, da moramo resnično znova poiskati odgovore, kako populacijo med 20. in 30. letom navdušiti za branje. V medijski pokrajini, ki je zelo zahtevna glede monetizacije, se pravi pretvarjanja našega početja v denar, imamo odprte teme o lastništvu in močno koncentracijo medijev pri nekaterih lastnikih."

  • STA

    22. 7. 2024  |  Kultura

    Od najstniškega turista s kamero do enega najbolj prepoznavnih krajinskih fotografov 

    V Muzeju umetnosti v Cincinnatiju se bodo poklonili enemu največjih ameriških fotografov Anselu Adamsu. Z razstavo želijo prikazati, kako se je Adams iz najstniškega turista s kamero razvil v enega najbolj prepoznavnih krajinskih fotografov v državi. Razstava bo na ogled med 27. septembrom in 19. januarjem 2025.

  • Uredništvo

    21. 7. 2024  |  Kultura

    »Staranju in njegovim vidnim posledicam se ne da ubežati«

    "V postmoderni kulturi se je telo preobrazilo v objekt večnega preoblikovanja. Vselej se najde kaj, kar bi kazalo 'izboljšati' ali polepšati, da bi iz te 'gnetljive' biološke 'surovine' dizajnirali 'celostno umetnino'. Ampak časa, ki 'uniči vse', ni mogoče premagati. Staranju in njegovim vidnim posledicam se ne da ubežati."

  • Damjana Kolar

    20. 7. 2024  |  Kultura

    Film tedna / Drugo dejanje

    Na Ljubljanskem gradu bo v okviru Filma pod zvezdami predpremiera absurdne komedije Drugo dejanje Quentina Dupieuxa, ki je odprla letošnji festival v Cannesu. Léa Seydoux in Louis Garrel sta zaigrala v prvem filmu, ki ga je zrežirala umetna inteligenca.

  • Dora Trček

    19. 7. 2024  |  Mladina 29  |  Kultura  Za naročnike

    Obraz kot platno

    Podoba obličja mladega umetnika, ki strmi naravnost v kamero. Vedno isti izrez – malo pod vratom, malo nad rameni, enak izraz, isti pogled. A kljub temu so podobe med seboj povsem različne. Na eni iz njegovega obraza poganjajo drobne cvetlice, iz druge je izrezljan velik metulj, na tretji drobne luknje, posejane po njegovem obrazu, razkrivajo plast prelivajoče se modrine. Gre za še vedno nastajajočo serijo avtoportretov mladega in prodornega fotografa in vizualnega umetnika Jaše Müllerja (rojen leta 2000), ki je kmalu po tem, ko je fotografije začel objavljati na družbenem omrežju Instagram, postala pravi hit in ga skoraj čez noč privedla do zavidanja vrednih priložnosti v tujini. Denimo sodelovanja s prestižno belgijsko modno znamko Ann Demeulemeester, francoskim alt-pop glasbenikom Christine and the Queens ter naslovnice Shadowplay Magazine, publikacije s področja sodobne umetnosti, in videa za modnega giganta Burberry.

  • Gregor Kocijančič

    19. 7. 2024  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Plošča

    Remi Wolf: Big Ideas

    Kalifornijska pevka sicilijansko-ruskih korenin je na svoje mogočne glasilke opozorila že v najstniških letih, ko je navdušila kot tekmovalka v televizijski oddaji Ameriški idol, kmalu za tem je s prvimi singli zakraljevala na TikToku in se hitro povzpela na velike odre festivalov tipa Coachella. Čeprav samooklicana »emo vampirka« največje uspehe žanje z grandioznimi power-pop bangerji, pri katerih se rada pobaha z izjemnim razponom glasu, se na drugem dolgometražnem albumu ustvarjalno najbolj razbohoti na polju manj pompoznih viž – predvsem takrat, ko poseže po neosoulu in diskoidnem indie popu, odlikuje pa se tudi, ko srce izliva v kontekstu emoidnih balad. Spalnični pop na steroidih.

  • Jaša Bužinel

    19. 7. 2024  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Plošča

    Clairo: Charm

    Če iščete soundtrack za fjakasta jutra ali popoldneve, boste to poletje težko našli primernejšo aktualno izdajo. Od preboja – bila je internetna senzacija leta 2018 – se je ameriška kantavtorica prelevila v ključno predstavnico blago psihedeličnega, s preprostimi jazzovskimi akordi in r & b-jevskimi večglasji oplemenitenega indie popa. Tudi na tretji plošči ostaja njen šepetajoči »folkovski« vokal dokaj enodimenzionalen, toda s svojo specifično barvo hkrati neubranljivo šarmanten. V spregi s sofisticiranimi instrumentali v liniji »mehkih rockerjev« kalibra Fletwood Mac ali Steely Dan nas Clairo opominja, da je poletje tudi čas za jebivetrstvo.

  • Borja Borka 

    19. 7. 2024  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Plošča

    Nduduzo Makhathini: uNomkhubulwane

    Trenutni vrvež južnoafriškega jazza na mednarodnem odru potrjuje izjemno tradicijo tega miljeja, pa ne le to, jo tudi nadaljuje in razteza. Eden vodilnih glasov sodobnih smernic je pianist, filozof in zdravilec Nduduzo Makhathini, ki na že tretjem albumu za velikanko Blue Note ravna bolj umirjeno. Tretji album je poleg tega razdeljen v gibanje v treh delih: od Libations do Water Spirits in Inner Attainment. Transcendentalno zastavljen na trenutke zaide v klasično jazzovsko konvencijo, najbolj pa prepričajo deli glasnejše vznesenosti in odzvenov dediščine mojstrov spiritualnega. Skoraj točno ura brezhibnega zvoka, ambicioznega, a zračnega aranžiranja in redkih, vendar nujnih trenutkov šamanizma.

  • Gregor Kocijančič

    19. 7. 2024  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Plošča  Za naročnike

    Eminem: The Death of Slim Shady (Coup de Grâce)

    Kakovost Eminemovih diskografskih izdelkov je začela naglo polzeti navzdol že kmalu po prelomu tisočletja, ko je izdal ploščo Encore (2004). Čeprav ves ta čas vztrajno ohranja astronomsko število spletnih pretokov in prodanih albumov, že dvajset let z vsako ploščo tone globlje in globlje, dno pa je dosegel z izdajami v zadnjih petih letih: plošča Revival (2017) je bila sramotno plehka kritika Donalda Trumpa, album Kamikaze (2018) je bil infantilno užaljen odziv na plaz poraznih kritik prejšnje plošče, na albumu Music To Be Murd e re d B y (2020) pa se je postavil v vlogo sitnega nergača, ki ne odobrava (sodobne hiphop) scene, s katere se počuti izločenega. Zaradi vseh teh neuspehov se zdaj vrača h koreninam, kar je v teoriji precej smiseln korak, a žal ob poslušanju deluje kot dokaj obupan poskus revitalizacije stare slave.

  • Bernard Nežmah

    19. 7. 2024  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Rüdiger Safranski: Goethe in Schiller: Zgodba o prijateljstvu 

    Nemški filozof in pisatelj Safranski ju je združil v prijateljstvu, a ne tam, kjer bi pričakovali: zbližale ju niso ne geste, ne dialogi, ne hobiji, ne druščine, pač pa krucialna razlika med njima. Prvi je veljal za naravnega genija, drugi je to postal s pisanjem. Ko je Goethe snoval svoja dela, ni imel v mislih, kako ga bodo sprejeli vojvoda in širna publika, zanj je kot fatalni bralec štel le Schiller, et vice versa. Nekoč sta skupaj anonimno izdala poetske vragolije Ksenije (1796), polne epigramov in polemičnih stihov, ki so razvneli občinstvo. To je seveda vedelo, da sta avtorja, ne pa, kdo je kaj napisal. Bila sta ženerozna: Goethe je prijatelju odstopil idejo Viljema Tella, v letu, ko je Schiller dominiral v ustvarjalnem zanosu, pa se je Goethe preventivno odtujil, da bi ne kalil prijateljstva. Prizadevala sta si, da bi si bila enaka, dobesedno – ko je Schiller umrl, preživeli kajpak ni šel za pogrebom, je pa dve desetletji kasneje po prekopu kostnice postavil na pisalno mizo prijateljevo lobanjo. Tako drobna stvar, kot je smrt, prijateljstva pač ne pokoplje.

  • Matej Bogataj

    19. 7. 2024  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Maylis de Kerangal, Joy Sorman: Seyvoz

    Maylis de Kerangal (1967), francoska pripovednica, je precej produktivna in prevajana, tudi všečna in spogledljiva z občinstvom. Prevedenih imamo nekaj njenih proznih knjig, od natančnega popisa poti srca umrlega v prometni nesreči do prejemnika, z vsemi vpletenimi in na hitro navrženimi etičnimi dilemami ob presaditvi (Pokrpajmo žive), do vlakovnega romana Bežiščnica na vzhod, v katerem se navdušuje nad ravničarskim potovanjem z vlakom na pol poti proti Sibiriji, kamor sledi ruskim vojaškim nabornikom v kasarno bogu za hrbtom.

  • Marcel Štefančič jr.

    19. 7. 2024  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Unsung Hero

    »Družina ni v napoto, družina je pot,« dahne oče Davidu Smallbonu (Joel Smallbone), avstralskemu promotorju krščanskega rocka (To Hell with the Devil, vrešči neki bend), ki se z ženo (Daisy Betts) in šestimi otroki (sedmi je na poti, a ne v napoto) preseli v Nashville, kjer pa mu ne gre. Že to, da morata z ženo otrokom povedati, da nimajo kaj jesti, je hudo, še huje je, da morajo spati na tleh, najhuje pa je, da jima morata povedati, da molitev ne pomaga, toda film, brezosebni produkt propulzivne krščanske filmske hiše (Kingdom Story Company), ki pokaže vse premalo zakulisja krščanske estrade (pa čeravno trije Smallbonovi otroci postanejo grammyjevske zvezde krščanskega popa, Rebecca St. James in duo For King + Country), s svojim hardcore sentimentaliziranjem ideologije – Jezusa, vere, čudežev, evangelizma, odrešitve in družinskih vrednot – ujame hardcore ideološki sentiment nekdanjih sovjetskih propagandnih filmov. (Amazon Prime Video)

  • Marcel Štefančič jr.

    19. 7. 2024  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Boneyard

    Serijski morilec je med letoma 2001 in 2005 v novomehiški puščavi – pri Albuquerqueu – zakopal trupla enajstih žensk. Našli so jih šele čez nekaj let. Izginile so, a ker so bile nebelke, jih niso iskali. Serijskega morilca niso nikoli našli – tako kot niso nikoli našli Zodiaka. Boneyard ni Zodiak, čeprav si domišlja, da je tehten in globok, ker FBI-jevega profilerja – bradatega, ciničnega, zjebanega – igra Mel Gibson (Petrovick!), ki moralizira (Biblija, greh, trpljenje) in osumi vse (od policajev do kartelov in tihotapcev ljudi), obenem pa govori tako, kot da se zadnjih dvajset let ni nič spremenilo. A tak je tudi film – kot da »briljantni« serijski morilec ženske pobija zato, da bi pritegnil pozornost »briljantnih« detektivov. (VOD – Amazon Prime Video, Apple ipd.)

  • Marcel Štefančič jr.

    19. 7. 2024  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    In a Violent Nature

    Po idiličnem kanadskem gozdu hlača maskirani orjak (Ry Barrett), novi Leatherface s pridihom Michaela Myersa, in grizlijevsko ter zelo kreativno pobija mladino. To je njegov gozd. Kriki in streli ga ne zadržijo. Neki punci tako zvije glavo, da prileze ven skozi svoj trebuh – zdi se, kot da je rodila samo sebe. Obglavljenja so njegov forte. Ne, narava ni nič čistega, še manj lepega – narava je srhljiva, horror show. Mutirala je. Morilski psycho, žrtev prazločina, na katerem temelji bogastvo, je groteskna ekstaza kapitalizma – podjeten, storilen, konkurenčen, fokusiran, neizprosen, vedno optimiziran, neizbežen. Nikoli ne spi. Nenehno je pripravljen. Ne potrebuje noči in teme, da bi bil učinkovit. Tip je nihilistična plenilska mašina – direktor svojega jaza. Okej, direktor brez jaza. Erekcija brezosebnosti. Blagovna znamka. Kri mutira v krik, krik v paniko, panika v slasher, slasher v splatter, splatter v torture porn, torture porn pa v kanadsko verzijo Teksaškega pokola z motorko. (Shudder)

  • Marcel Štefančič jr.

    19. 7. 2024  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    I Am: Celine Dion

    »Moj glas je bil dirigent mojega življenja,« pravi Celine Dion, ki ne more več peti – SPS (Stiff Person Syndrome), zelo redka avtoimunska nevrološka bolezen, ji hromi glas ter ji preprečuje, da bi zvenela kot nekoč. Že leta je čutila, da nekaj ni v redu, da je glas, njen sloviti mezzosopran, tu in tam ne uboga, da z njim ne more več tja, kamor hoče, da se noče več stegniti čez tri oktave, a vedno znova je znala zblefirati. Hlinila je kašelj ali teatralično stresala mikrofon. In nihče ni ničesar opazil – razen nje. Malce spominja na Michaela J. Foxa, ki se je prelevil v pravega mojstra prikrivanja svoje nevrološke bolezni – skrivanje Parkinsonove bolezni je prelevil v igralski slog.

  • Marcel Štefančič jr.

    19. 7. 2024  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Gasoline Rainbow

    Protagonisti kultnih road moviejev, ki jih je pridelal novi Hollywood (Goli v sedlu, Peklenski asfalt), so bili vedno skrivnostni, o njih nismo kaj dosti vedeli, bili so introvertirani, o sebi niso hoteli govoriti – njihovim nevrozam in tesnobam smo morali verjeti na besedo. Na besedo smo morali verjeti celo njihovi molčečnosti. Tony (Tony Abuerto), Micah (Micah Bunch), Nichole (Nichole Dukes), Nathaly (Nathaly Garcia) in Makai (Makai Garza), prijatelji in sošolci iz Wileyja, oregonske vukojebine, protagonisti skoraj improligaškega filma Gasoline Rainbow, pa radi govorijo o sebi – generacija Z, otroci novih tehnologij, socialnih omrežij, pač vse »delijo«. Pravkar so končali srednjo šolo in krenili na trip, a ko se od one oregonske vukojebine prebijajo proti Pacifiku, ki ga še niso videli, empatično, navdušeno, z odkriteljsko vnemo objamejo vse, kar srečajo – konje, ljudi, črpalke, pustinjo, zapuščene kraje, sončne zahode, rodeo, svoje sence, vrstnike, bare, zabave, koncerte, mestne luči, skejterske raje, »jebeni Burnside«, taborni ogenj, »Konec sveta«, ritme algoritmov in štikle, nove in stare (Sweet Child o’ Mine, I Stole the Right to Live, Freakin’ Out on the Interstate, Changes ipd.).

  • Marcel Štefančič jr.

    19. 7. 2024  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Film

    Lažno lažno izkrcanje na Luni

    Pelji me na Luno nas skuša navdati z nostalgijo po seriji Oglaševalci, Mad Men, le da obrne spol, tako da glavni ni kak Don Draper, temveč Kelly Jones (Scarlett Johansson), mad girl, ki obvlada vse trike oglaševanja, manipuliranja, blefiranja, fejkanja in množične psihologije. Ravno pravšnja, si reče Nixonova administracija, ki jo – prek arogantnega agenta Cie (Woody Harrelson) – najame, da bi Američane navdušila za Naso, ki je sredi vesoljske dirke s Sovjetsko zvezo in tik pred lansiranjem Apolla 11. Kelly takoj pokaže svoj razkošen talent: najame igralce, ki igrajo inženirje Nase, astronavte – prve, ki naj bi stopili na Luno – pa komodificira, fetišizira, glamurizira, menekenizira, komercializira. Ni vseeno, kakšno uro nosijo in kakšen avto vozijo, za izkrcanje na Luni pa hoče, da poteka v neposrednem prenosu. Coleu Davisu (Channing Tatum), direktorju lansiranja, ki noče, da bi se Nasa prelevila v oglaševalski pano, se to zdi nesprejemljivo, zato hoče, da jo naženejo, a še preden rečete 9 … 8 … 7 … 6 … 5, se že vnameta. In kaj, če se kaj zalomi, če torej izkrcanje spodleti – in to v neposrednem prenosu, ki ga bo gledal ves svet, s Sovjeti vred? Groza – a na Luni se je treba izkrcati. Američani ne smejo zaspati pod komunistično Luno! In ker je vesoljska tekma tudi ideološka, HollyWoody zapove: izkrcanje na Luni vnaprej posnemimo! Skrivaj. V studiu. Za vsak primer. Na zalogo. Vprašanje je le, kdo bo povozil koga – film realnost ali realnost film?

  • Vanja Pirc

    19. 7. 2024  |  Mladina 29  |  Kultura  Za naročnike

    Kdo bodo novi šefi?

    Ta torek, 23. julija, bodo zadnje ure petletnega mandata odbile ravnatelju Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK) Viljemu Lebanu in dan zatem bo vodenje naše najpomembnejše knjižnice, ki obeležuje 250-letnico, do nadaljnjega prevzel v. d. ravnatelja. Zakaj ne ravnatelj s polnimi pooblastili? Ker postopek izbire ravnatelja, ki bo za vodenje NUK skrbel v naslednjem petletnem obdobju, še ni končan. Javni razpis je bil sicer objavljen februarja, kar je razmeroma pozno, a vendarle še dovolj zgodaj, da bi bil izbor opravljen pred iztekom mandata. Vendar je razpis nato padel. Kot pravijo na ministrstvu za kulturo, ki bdi nad izborom direktorjev javnih kulturnih ustanov, katerih ustanoviteljica je država, sta se na razpis prijavila »le dva kandidata, ki sta sicer izpolnjevala formalne razpisne pogoje, vendar na razgovoru nista dovolj prepričljivo predstavila vizije vodenja dela in poslovanja knjižnice v prihodnjem obdobju«. Zato so razpis ponovili. Trenutno je še odprt, prijave zbirajo do 5. avgusta.

  • Izak Košir

    19. 7. 2024  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Dogodki

    Pozor, kultura

    Do 03/08

  • Stanka Prodnik

    19. 7. 2024  |  Mladina 29  |  Kultura  |  TV  Za naročnike

    TV komentar / Oddaja brez voditelja je slaba ideja

    TV Slovenija nas je presenetila z novim formatom televizijske oddaje. Namesto Tarče – ne vemo sicer, zakaj ne more TV Slovenija pripraviti vnaprej oddaj za tistih nekaj tednov, ko so ustvarjalci na dopustu, smo namreč leta 2024 – so nam postregli z oddajo Pogovori o prihodnosti. Ta nima profesionalnega voditelja, ampak eden izmed gostov – v prvi oddaji, posvečeni alternativam prihodnosti, je šlo za vsestranskega dr. Dana Podjeda – vmes med svojimi mnenji še malo usmerja pogovor. Saj ne pravimo, da mu ni šlo kar dobro (poudarek je na besedi kar), a nobene logike ni, da največja medijska hiša, če že ima neko poletno oddajo, med vsemi zaposlenimi ni mogla najti enega, da, enega samega voditelja oziroma novinarja, ki bi vodil to oddajo – in četudi samo poleti. Se opravičujemo, nikar nas ne obtožujte kapitalistične profanosti in nerazumevanja javnega sektorja, ampak to čutimo kot pišmeuhovstvo in ne kot neko strašno inventivnost: dovolj ljudi je zaposlenih v veliki hiši na Kolodvorski ulici v Ljubljani, ne dražite nas. Razumemo, da takšne bližnjice ubirajo majhna podjetja, kjer vse obstane, če gresta dva zaposlena na dopust, a največja kulturna in medijska hiša v državi si česa takega ne more privoščiti.

  • Saša Eržen

    19. 7. 2024  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Hudo

    Seabike

    Za vse, ki bi radi na dopustu pod vodo šibali s hitrostjo pet kilometrov na uro ter se pri tem počutili pionirsko in pustolovsko kot kak Jacques Custeau, zdaj obstaja podvodni bicikel, imenovan seabike, morsko kolo. Ponuja ga italijansko podjetje, pošljejo ga na dom, novotarijo pa je moč pogledati ali preizkusiti v francoskem Cannesu, kjer ponujajo tudi posebne podvodne kolesarske ture. Njihov slogan je »Naučite se plavati na nov način«, za kar bojda ne bi smeli porabiti več kot pet minut, v skrajnem primeru četrt ure. Videti je kot nekakšna harpuna s propelerjem na koncu ter pedali na sredi. Na telo ga pritrdite s pasom okoli pasu, nato mahate z rokami v želeni tehniki in s pedaliranjem poganjate propeler, ki najbolje deluje, kadar je pet do deset centimetrov pod gladino. Kolo je plovno in ne potone, sestavite ter razstavite ga v nekaj minutah, razstavljenega pa lahko prenašate naokrog v priročni torbici. Z njim boste na razdaljah, ki so daljše od sto metrov, premagali vse kerlce v plavutkah. Posebno vzdrževanje ni potrebno, le če kolesarite po morju, ga je priporočljivo po uporabi sprati s sladko vodo.

  • foto: Igor Škafar

    19. 7. 2024  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Ulica

    Neja

  • Dora Trček  |  foto: Marijo Županov

    19. 7. 2024  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Portret  Za naročnike

    Rok Mar / Oblikovalec, ki ga izpolnjujejo premiki znotraj različnih oblikovalskih področij

    Če živite v naši prestolnici in ste pozorni na podobe, ki vas obkrožajo na vsakdanjih poteh, ste se gotovo že srečali s kakšnim izdelkom, nastalim izpod njegovih prstov. Grafični oblikovalec in oblikovalec nakita Rok Marinšek (1977), ki ustvarja pod imenom Rok Mar, namreč že vrsto let sooblikuje ljubljansko vizualno krajino, pa naj gre za plakate koncertnih ciklov Selekcija, ki vsako poletje tradicionalno potekajo pred priljubljenim barom Pritličje, vizualno identiteto galerije Ravnikar ali pa za celostno grafično podobo dogodkov, kot so festival eksperimentalne elektronske glasbe Sonica, Slovenski teden nakita ali Ljubljana Art Weekend.

  • Damjana Kolar

    19. 7. 2024  |  Kultura

    REJVikend / Vodnik po klubskih dogodkih

    Ne veste, kam čez vikend? Preverite, kaj smo izbrali za vas.

  • Damjana Kolar

    18. 7. 2024  |  Kultura

    Mladinin plonklistek / Vodnik po poletnih glasbenih festivalih

    Katere koncertne festivalske dogodke priporočamo julija in avgusta v Sloveniji in okolici?

  • Uredništvo

    17. 7. 2024  |  Kultura

    Brazilski afropop v Križankah

    V Križankah bo 21. julija ob 21.00 v okviru 72. Ljubljana Festivala nastopila afrobrazilska glasbenica Margareth Menezes. Na koncertnem večeru bo predstavila brazilski afropop, ki združuje brazilske (samba), afriško-karibske, reggae, calypso, salsa in pop elemente. 

  • STA

    17. 7. 2024  |  Kultura

    Sosežigalniški suspenz / Performans proti onesnaževanju

    Performerka Danijela Zajc bo danes ob 20. uri v Anhovem premierno nastopila z gibalno telesnim, zvočnim in uprizoritvenim nastopom v sklopu Sosežigalniškega suspenza. Fokus suspenza je tematsko in lokacijsko postavljen v kraj Anhovo ob reki Soči, ki je zaradi onesnaževanja z azbestom trenutno eno najbolj degradiranih območjih v Sloveniji.

  • STA

    16. 7. 2024  |  Kultura

    Izraelski vojaki napadli palestinsko pesnico / »Teroristi, kot ste vi, morajo umreti«

    Izraelski vojaki so fizično napadli palestinsko pesnico Hanan Awwad, predsednico Palestinskega centra PEN, so sporočili iz Slovenskega centra PEN. V Mednarodnem PEN so izrazili zgroženost nad brezobzirnim ustrahovanjem, poniževanjem in fizičnim nasiljem vojakov. Po njihovih besedah so to "strahopetna dejanja, ki jih ne smemo dopuščati".

  • Uredništvo

    16. 7. 2024  |  Kultura

    Arjan Pregl / »Na svojo umetnost ne gledam kot na nekakšne napotke za pravilno ravnanje«

    "Osebno menim, da se vsaka umetnost tako ali drugače odziva na čas, v katerem nastaja, a to še ne pomeni, da ponuja neposredno izjavo oziroma sodbo o svetu okrog nje – in tudi ne, da bo s tako izjavo razrešila kakšen antagonizem. Lahko pa ponudi možnost refleksije in drugačnega pogleda, s katerim nato na družbo morda vpliva vsaj posredno. Skratka, na svojo umetnost ne gledam kot na nekakšne napotke za pravilno ravnanje, je pa res, da se dogaja na različnih presečiščih, kjer lahko dogajanje v družbi osvetli z manj običajne perspektive."

  • Uredništvo

    16. 7. 2024  |  Kultura

    »Precejšen zasuk je bilo občutiti po tem, ko je leta 2017 ameriški predsednik postal Donald Trump«

    Migracijski tokovi so zadnja leta vse bolj usmerjeni proti Zahodu, predvsem proti Evropi, slovenski fotograf Matjaž Tančič (1982), ki je kariero začel kot fotoreporter – na Mladini – in se nato uveljavil tudi kot modni fotograf, pa se je pred 12 leti odločil za obratno pot: delovne podvige je začel iskati daleč na Vzhodu, natančneje na Kitajskem, po številu prebivalcev drugi največji državi na svetu (do lani celo prvi), po površini tretji, sicer pa politični in gospodarski velesili. Njegovo raziskovanje Kitajske je bilo mednarodno opaženo, številne reportaže je objavil v največjih svetovnih medijih, njegova fotografija s kitajskega podeželja je bila leta 2013 na natečaju Sony World Photography izbrana za najboljšo v 3D-tehniki na svetu, še zlasti pa so odmevale fotografije iz Severne Koreje, ki so bile na ogled na razstavah od New Yorka do Moskve, od Švice do Singapurja. Zadnja leta se intenzivno posveča avtorskemu projektu o raziskovalcih vesolja, ki ga je popeljal od puščave Gobi do ameriškega Utaha.