• Uredništvo

    26. 1. 2020  |  Kultura

    Shod muz 

    Shod muz na kranjskem Parnasi je dogodek, ki se že 11 let odvija v Kranju na kulturni dan, 8. februarja. Galerija Prešernovih nagrajencev (GPN) tam že tradicionalno predstavlja Prešernove nagrajence, in sicer v okviru fotografske razstave in javnih pogovorov v Prešernovem gledališču. Več

  • Uredništvo

    26. 1. 2020  |  Kultura

    Nedeljska poezija #1

    Z današnjim dnem na Mladinini spletni strani odpiramo novo rubriko Nedeljska poezija, v kateri bo vsak teden objavljena pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih dveh letih. Začenjamo s pesmijo Živeti Katarine Gomboc, ki je v zbirki Negotovosti navkljub izšla konec leta 2018. Več

  • Uredništvo

    25. 1. 2020  |  Kultura

    Boris Cavazza: »Tehniki so pri seriji Jezero padli na izpitu«

    "Skandinavska varianta našega vsakdana … Da, kar se te razumljivosti tiče … moram reči, da so tehniki tukaj padli na izpitu, ker ti gledaš ameriške nadaljevanke, ki šepečejo, pa razumeš čisto vse. Tukaj pa samo nekateri glasovi pridejo do izraza, to so ženski glasovi, ki so malo višji, vsi ostali pa so na meji razumljivosti." Več

  • Damjana Kolar

    25. 1. 2020  |  Kultura

    Največji protimafijski sodni proces vseh časov

    Od 30. januarja dalje bo v kinematografih na ogled biografski kriminalni triler Izdajalec v režiji Marca Bellocchia. Gre za resnično zgodbo o mafijskem šefu Tommasu Buscetti, ki je v največjem protimafijskem sodnem procesu vseh časov oblastem pomagal do pomembne zmage v boju proti organiziranemu kriminalu. Film pokriva dogodke v razdobju dvajsetih let, od številnih usmrtitev, velikih sodnih procesov in političnih pretresov. Več

  • Pia Nikolič

    24. 1. 2020  |  Mladina 4  |  Kultura  Za naročnike

    Brez arhiva (drugič)

    V prejšnji številki Mladine smo pisali o namenu RTV Slovenija, da uvede možnost gledanja arhiva le za en teden nazaj za vse vsebine. Arhiv, starejši od sedmih dni, naj bi bil v prihodnje dostopen samo pod posebnimi pogoji, vendar ti v odgovoru, ki smo ga prejeli, niso bili navedeni. Če bodo pogoji dostopnosti podobni kot za dostopanje do vsebin v fizičnem arhivu RTV Slovenija, to pomeni, da bodo na voljo le izjemno omejenemu številu posameznikov, do tega pa bo vodil verjetno dolgotrajen birokratski postopek. Več

  • Goran Kompoš

    24. 1. 2020  |  Mladina 4  |  Kultura  |  Plošča

    of Montreal: UR FUN

    Za Kevina Barnesa je bila nova romanca, ki jo je ovekovečil na prejšnji plošči indie pop projekta of Montreal, tako intenzivna izkušnja, da se je (na odru) po desetletju znebil celo glam rock alter ega. Sodeč po igrivi, veseljaški, duhoviti, osladno zapeljivi novi, šestnajsti plošči, ne za dolgo. Namera, da posname deset (kvazi)hitov po zgledu punk popa osemdesetih, ki so sicer doživeli Barnesovo značilno psihedelično in glam preobrazbo, se mu je posrečila skoraj v celoti. Za nameček pa je v utrjeni romantični zvezi našel še motiv za (avtobiografske) razmisleke o ljubezni, razmerjih, pa tudi aktualnih političnih temah, ki se jih je lotil že skoraj z aktivističnim podtonom. Več

  • Gregor Kocijančič

    24. 1. 2020  |  Mladina 4  |  Kultura  |  Plošča

    Mura Masa: R.Y.C.

    Triindvajsetletnik Mura Masa se je sprva izkazal v vlogi producenta: pred tremi leti je ogromno prahu dvignil s prvencem, zbirko lastne produkcije, na kateri je kuriral malo vojsko visoko profiliranih vokalistov. Takrat je uspešno krmaril med zvoki (jutrišnjega) mainstreama in londonskega klubskega podzemlja, na R.Y.C. pa je skoraj popolnoma opustil spogledovanje s hiphopom in klubsko elektroniko ter se poglobil v lastno nostalgijo, poprijel za kitaro in začel prepevati. R.Y.C. zveni kot sodobna interpretacija osladnega pop punka s preloma tisočletja, kar bi teoretično lahko zvenelo grozljivo, vendar se Mura Masa raziskovanja glasbenih korenin loti z občutkom in mero. Ponovno se predstavi v sodelovanju s številnimi gostujočimi pevci, od katerih najbolj prepričata Slowthai in Tirzah. Več

  • Borka

    24. 1. 2020  |  Mladina 4  |  Kultura  |  Plošča

    Mac Miller: Circles

    Postumni album mladega raperja in pevca Maca Millerja, ki je umrl predlani, star 26 let, je bil neizbežen. Le da Circles ni klasična postrganka-zlepljenka skic s trdih diskov, ampak skladen izdelek, ki ga je Miller konkretno zakoličil že sam. Zdaj so ga drugi končali in naredili dosleden paket, ki nedvomno potrdi zvezdnikovo preobrazbo iz raperja za najstnike v legitimnega novosoulerja. Plošča je nekakšen podaljšek prejšnje, Swimming, saj naj bi bila projekta že v izhodišču mišljena kot albuma kompanjona. Je umirjen kos novega soula, na katerem Miller (spet) več poje kot rapa, zvočno lahkoten, vendar ne trivialen. Album, ki bi, če bi ga Millerju uspelo končati, zvenel drugače, a mu ne dela prav nobene krivice. Več

  • Gregor Kocijančič

    24. 1. 2020  |  Mladina 4  |  Kultura  |  Plošča  Za naročnike

    Eminem: Music To Be Murdered By

    O tem, da je Eminem eden najpomembnejših raperjev vseh časov, ni dvoma, a hkrati je jasno tudi, da ga že dobro desetletje očitno bremeni ustvarjalna kriza. No, novemu albumu in vsem, ki bodo sledili, je v prid vsaj to, da je s predlansko izdajo Revival dosegel dno: bila je tako zanič, da gre lahko odslej le še na bolje. Kritiki so ploščo soglasno spljuvali, Eminema pa je to očitno prizadelo, saj je vtis še isto leto skušal popraviti z albumom Kamikaze, užaljeno ploščo presenečenja. Kamikaze je bil sicer boljši izdelek kot Revival, toda to niti po naključju ne pomeni, da je bil celoten paket prepričljiv. Podobno je z novo, nenapovedano izdajo, ploščo Music To Be Murdered By: v primerjavi z albumom Revival gre za mojstrovino, a v kontekstu Eminemovega celotnega opusa – še posebej albumov, ki jih je izdal na prelomu tisočletja – je plošča milo rečeno porazna. Več

  • Gregor Kocijančič

    24. 1. 2020  |  Mladina 4  |  Kultura  Za naročnike

    Festivalski plonklistek

    Za vogalom je šesta izvedba zimskega spektakla, ljubljanskega showcase festivala Ment, na katerem vsako leto nastopi več kot sedemdeset glasbenih izvajalcev, za katere še nikoli niste slišali. Izvidniki krovne organizacijske ekipe našega edinega klubskega festivala so marljivo romali po podobnih festivalih širom po Evropi in nabrali mednarodno, žanrsko pisano vojsko (razmeroma neuveljavljenih) glasbenikov, ki so jih prepričali v živo. Ponovno nas bodo razveseljevali z izrazito eklektičnim programom, v katerem se resnično najde nekaj za vsakogar. A sodeč po izkušnjah prejšnjih let, to ni eden tistih »pustimo se presenetiti« festivalov, kjer slepo tavamo po prizoriščih v upanju na najbolje: ob tako bogatem in raznolikem naboru najrazličnejših žanrov se lahko namreč hitro zgodi, da se znajdemo na koncertu, ki resnično ni za nas, hkrati pa zamujamo koncert nekega obskurnega benda, ki bi nas morda tako prepričal, da bi po špilu kupili njegovo ploščo in si jo vrteli naslednjih dvajset let. Zato je pred obiskom festivala vsekakor priporočljivo, da (vsaj na hitro) poslušamo playlisto izbranih komadov letošnjih nastopajočih, ki jo na YouTube vsako leto pripravijo Mentovi »spletni guruji«. Nadalje si na telefon naložimo Mentovo lično oblikovano aplikacijo, v njej označimo favorite, in jo uporabimo kot kompas. Ker pa je seznam nastopajočih in prizorišč resnično zajeten, vam bomo delo skušali olajšati z (izrazito subjektivnim) izborom Mladininih favoritov. Več

  • Bernard Nežmah

    24. 1. 2020  |  Mladina 4  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Matevž Kos: Leta nevarnega življenja

    Trije različni pogledi partizanstva, eden domobranstva in pogled prišleka. A nobeden ni enostaven, kaj šele enosmiseln. O vsakem posebej so bili napisani že številni teksti, toda avtorju je uspelo najti nov ključ za branje. Petim velikanom nacionalne književnosti sledi skozi njihovo pisanje. Vprašanj iz vojne nobeden ni rešil na mah, ko bi denimo že takoj postavil končno sliko. Bolj ko je čas tekel, bolj so se podobe in še bolj premisleki spreminjali. Seveda ne v smislu, da bi zdaj črno postalo belo, ampak v potrebi po tehtanju in premišljevanju družbenega konteksta in svojega lastnega razumevanja. Več

  • Matej Bogataj

    24. 1. 2020  |  Mladina 4  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Robert Galbraith: Smrtonosna belina

    Robert Galbraith je psevdonim J. K. Rowling, avtorice Harryja Potterja, ki se je ob razkričanem mladinskem čtivu o otrocih na čarovniškem kolidžu in njihovih fantastičnih prigodah želela preizkusiti tudi s pisanjem drugih žanrov, pogosto pod psevdonimom. Med njenimi stranskimi produkti smo na primer dobili obsežen roman Nadomestne volitve, kjer spretno pregnete dogajanje v malem mestecu po smrti prejšnjega župana; v njem se frakcije neizprosno bijejo za metadonsko ambulanto s tistimi, ki so proti. Več

  • Pia Nikolič

    24. 1. 2020  |  Mladina 4  |  Kultura  Za naročnike

    Milko Šparemblek, najstarejši še delujoči koreograf na svetu ... 

    »To je moje zadnje delo, tako pač bo,« je rekel v televizijskem intervjuju za oddajo Svakodnevno leta 2015. Mislil je na Pasijon Johannesa Fausta, baletno predstavo, ki jo je postavil na oder Hrvaškega narodnega gledališča v Zagrebu. Štiri leta kasneje vemo, da to ni bilo njegovo zadnje delo. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    24. 1. 2020  |  Mladina 4  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Kot šef

    Bi radi videli dobro komedijo o ženskem podjetništvu? Potem pozabite na tole, ki se imenuje – res brez navdiha – Kot šef. Mia (Tiffany Haddish) in Mel (Rose Byrne), najboljši prijateljici, sta neodvisni, opolnomočeni, inovativni podjetnici, ki sta svoj garažni biznis “Mia and Mel” prelevili v brend. Jasno, njun biznis je kozmetika – kaj drugega pa? Ženska “obvlada” le kozmetiko, lepotičenje – za vse ostalo pa je bolje, da prepusti moškim. Dokaz: Claire Luna (Salma Hayek), brezobzirna lastnica kozmetičnega imperija, ki hoče kupiti del njunega zadolženega podjetja (“49 odstotkov”), ju takoj spre in izigra. Lahko si mislite, kako hitro bi ju sprl in izigral šele moški? Ali nekaj takega sporoča tale karikatura, ki pot do ženskega opolnomočenja še vedno vidi izključno v kozmetiki. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    24. 1. 2020  |  Mladina 4  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Podli fantje za vedno

    Medtem ko je Michael Bay svoj najboljši pregon prihranil za Netflix (6 Underground), nam belgijska režiserja Adil & Bilall, ki sta posnela nekaj učinkovitih “etničnih” kriminalk, vrtita njegove stare hite, rahlo upočasnjeno in manj razčefukaško, a brez skrbi: Willu Smithu in Martinu Lawrenceu, ki sta “podla fanta”, miamijska detektiva Mikea Loweryja in Marcusa Burnetta prvič igrala leta 1995, ni v vseh teh letih izpadel niti en las (ste videli Dvojnika?), pa četudi Marcus – v prvih kadrih – postane ded. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    24. 1. 2020  |  Mladina 4  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Gospodje

    “Če hočeš biti kralj džungle, potem ne zadošča, da se obnašaš kot kralj džungle, ampak moraš biti kralj džungle. O tem ne sme biti dvoma. Dvom povzroča le kaos – in tvoj konec,” pravi Mickey Pearson (Matthew McConaughey), ameriški, kar lepo asimilirani narkobaronski “podjetnik”, ki je v Britaniji obogatel z ilegalnimi farmami marihuane (parkiranimi na podeželskih posestvih obubožane britanske aristokracije!), zdaj pa sklene, da bo svoj imperij prodal, jasno, najboljšemu ponudniku (to je njegova verzija brexita!), kar pritegne eksplozivno multikulti “licitiranje” ruskih, kitajskih, ameriških in spletnih gangsterjev, nakopiči karikature “nove nove ekonomije”, recimo “trenerja” (Colin Farrell), “faktotuma” (Charlie Hunnam), “detektiva-scenarista-storytellerja” (Hugh Grant), “urednika” (Eddie Marsan) ipd., ter sproži groteskni ognjemet mahinacij, manipulacij, izsiljevanja, nasilja, krvi in mačizma, ki še enkrat potrdijo, da je kriminalno podzemlje le preslikava kapitalizma, da je gangsterska dirka navzgor le preslikava kapitalistične dirke navzdol. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    24. 1. 2020  |  Mladina 4  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Obtožujem!

    Neki general pred mogočnim postrojem francoske vojske ob koncu kilavega leta 1894 oznani, da stotnik Alfred Dreyfus (Louis Garrel), obtožen veleizdaje in vohunjenja za Nemčijo, ni več vreden vojske. K njemu pristopi častnik, ki mu z uniforme strga vse našitke in vse gumbe, zlomi pa mu tudi sabljo. Ponižanje je popolno. Ošabni, brkati, zloščeni častniki stoično gledajo ta spektakel sramote, množica pa rjove. Dreyfusa, ki ga – tako kot Henrija Charrièra, alias Metulja – pošljejo na gvajanski Hudičev otok, bi najraje raztrgala. Ne zato, ker naj bi izdal domovino, temveč zato, ker je Jud. A za antisemite je to itak ena in ista stvar: Jud je vedno izdajalec domovine. Film Obtožujem!, posnet po bestsellerju Roberta Harrisa, ni zgodba o tem, kako je karizmatični pisatelj Émile Zola s svojim odprtim pismom, naslovljenim “J’Accuse…!” (1898), “rešil” Dreyfusa (Dieterlejevo Življenje Émila Zolaja je leta 1937 dobilo oskarja), temveč o tem, kako je polkovnik Georges Picquart (Jean Dujardin), novi šef vojaške tajne službe (“Urad za statistiko”), z detektivsko vnemo razkrinkal gnile, zatohle, sprevržene zarotnike, ki so Dreyfusu podtaknili veleizdajo. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    24. 1. 2020  |  Mladina 4  |  Kultura  |  Film

    Čas deklištva

    “Če je v tvoji zgodbi glavna ženska, poskrbi, da se do konca zgodbe poroči – ali pa umre,” dahne urednik neke newyorške revije mladi, temperamentni, ambiciozni pisateljici Jo March (Saoirse Ronan), eni izmed štirih sester, ki v šestdesetih letih 19. stoletja, med ameriško državljansko vojno v Concordu (Massachusetts), čakajo na očetovo vrnitev. Ker živijo v relativni revščini, Meg (Emma Watson), Amy (Florence Pugh) in Beth (Eliza Scanlen) – po malem dedinje junakinj Jane Austen – računajo na poroko (tudi teta Meryl Streep jih opozori, da ženska, ki se ne poroči dovolj dobro, tvega revno starost), toda osvobojena, neodvisna, uporniška Jo bi raje umrla, kot pa se poročila. Noče se podrediti. Ostati hoče lastnica svojega dela in svojega telesa. Ko gledamo, kako se skušajo sestre vklopiti v ta staromodni, patriarhalni svet (Jo piše in objavlja, Meg, razpoložena za ljubezen, se poroči iz ljubezni, Amy, nadarjena slikarka, se odpove umetniški karieri, Beth, nadarjena pianistka, ostane doma), in s kakšno progresivno resigniranostjo to spremljajo njihove predhodnice (mama Laura Dern, teta Meryl ipd.), ki točno vedo, kaj jih čaka (podrejenost, regresivne vrednote, klišejsko življenje), se lahko še enkrat prepričamo, kakšna zmaga je bila nekoč za žensko to, da je postala pisateljica – in kakšen dosežek je bil to, da se ji ni bilo treba poročiti. Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Borut Krajnc

    24. 1. 2020  |  Mladina 4  |  Kultura  Za naročnike

    Ivica Buljan: »BDP raste, ampak – ali mi vidimo, da raste? Ne.«

    Ivica Buljan (1965) je eden izmed najvidnejših režiserjev, ki ustvarjajo v našem prostoru. Samo v zadnjem času se je denimo podpisal pod odmevne predstave V imenu matere po dramskem besedilu Iva Svetine, Zgodovina nasilja po motivih francoskega čudežnega dečka Eduarda Louisa in Cigan, ampak najlepši po nagrajenem romanu Kristiana Novaka, zdaj pa režira 2020, koprodukcijo Drame, MGL in Cankarjevega doma, ki motivno črpa iz del priljubljenega izraelskega pop zgodovinarja Yuvala Noaha Hararija. Ta je v delih Homo Sapiens: kratka zgodovina človeštva, Homo Deus: kratka zgodovina prihodnosti in 21 nasvetov za 21. stoletje izrisal zgodovino človeštva, se spraševal, kako bo videti naša – robotizirana, z okoljsko krizo in grožnjami jedrske vojne zaznamovana – prihodnost ter nazadnje sestavil zbirko nasvetov o tem, na kaj bi morali biti v prihodnosti pozorni. Tudi predstava 2020 je tridelna: prvi del se naslanja na Sapiens, drugi na fragmente iz Homo Deus, v tretjem, najbolj avtorskem, pa je mogoče prepoznati nekatere ideje iz 21 nasvetov. Z Ivico Buljanom smo se pogovarjali o nekaterih Hararijevih idejah in svetu v letu 2020 in po njem. Več

  • Izak Košir

    24. 1. 2020  |  Mladina 4  |  Kultura  |  Dogodki

    Bowrain, Kino Šiška

    Izkušeni domači glasbenik Tine Grgurevič, bolj znan kot Bowrain, predstavlja nov projekt z naslovom 2020 Seconds(A)live, ki je nastajal vse od jeseni 2018. Stvaritev je močno zaznamovala Bowrainova mednarodna izkušnja sodelovanja z južnoafriškim kolektivom The Brother Moves On, v Šiški pa se bo predstavil skupaj z večjo zasedbo domačih glasbenikov. Na odru se mu bodo pridružili Oskar Longyka (violina), Ema Kobal (violončelo), Vita Kobal (violina), Žiga Golob (kontrabas), Igor Matković (trobenta), Denis Beganovič (pozavna), Gašper Okorn (francoski rog), Rok Grubelnik (tuba), Peter Baroš (sintesajzer), Karlo Petrović (bobni), Zvezdana Novaković (vokal) in KALU (vokal). Za vizualni koncept so poskrbeli Tjaša Gnezda, JAŠA in Ivian Kan Mujezinović/Ee. Za uvod bo poskrbel glasbenik Drago Ivanuša, ki bo predstavil performans z naslovom 10 Minutes of Happiness. Več

  • Izak Košir

    24. 1. 2020  |  Mladina 4  |  Kultura  |  Dogodki

    APPOINTMENT 4.0,

    Prodajnorazstavni projekt glasbenih plakatov APPOINTMENT je tudi letos, že četrtič, preddogodek festivala MENT Ljubljana. Projekt je nastal leta 2016 v želji po razširitvi vizualnega sklopa festivala ter hkrati po obuditvi glasbeno-umetniškega plakata. Že od samega začetka je bil eden od ciljev projekta angažirati čim več mladih ustvarjalcev s karseda različnih področij ustvarjanja. Tudi letos je bil 77 umetnicam in umetnikom dodeljen po eden izmed glasbenih izvajalcev festivala, čigar glasba jim je bila glavni vir navdiha za plakat. Domači in tuji umetniki so s svojimi edinstvenimi likovnimi govoricami ustvarili tako raznovrstne plakate, kot je pestra glasbena paleta letošnjega festivala. Med sodelujočimi so tudi Adrijan Praznik, Ajda Kadunc, Aljaž Košir - Fejzo, Eva Juričan, Eva Popit, Lucijan Prelog, Luka Lavrenci, Luka Uršič in Žiga Roš. Razstava bo v galeriji DobraVaga na ogled do 29. februarja. Več

  • Stanka Prodnik

    24. 1. 2020  |  Mladina 4  |  Kultura  |  TV  Za naročnike

    Kdo je ukinil naborništvo, ki ga SDS želi po hitrem postopku ponovno vzpostaviti?

    Rosvita Pesek je v Odmevih v torek gostila predstavnike štirih strank, da bi pojasnili svoja stališča do predloga SDS o ponovni vzpostavitvi naborništva v Sloveniji, s katerim bi največja opozicijska stranka reševala težave slovenske poklicne vojske. Več

  • Saša Eržen

    24. 1. 2020  |  Mladina 4  |  Kultura  |  Hudo

    Nosilec za banano

    Banana je priročno živilo za na pot, saj za prenašanje ne potrebuje kakšne posebne embalaže, hkrati pa je zaradi svoje sestave dobra naravna energetska ploščica. Športniki jo radi zaužijejo pred napori, med njimi ali po njih, ko jim priskrbi energijo in kalij, ki ga izgubljajo s potenjem. Pri teku imamo lahko banano v roki, med vožnjo s kolesom pa se pojavi vprašanje, kam jo vtakniti. Problem je v poslovno priložnost prelevilo podjetje Biken, ki se posveča opremi za urbano kolesarjenje in katerega naziv je sestavljanka iz angleške besede za kolo, bike, ter moškega imena Ken, kot je ime ustanovitelju podjetja, Kenu Sugimotu, industrijskemu oblikovalcu, ki je iznašel usnjeni kolesarski nosilec za banano. Videti je zelo hipstersko, v njem pa sadež med vožnjo kot kak lenivec binglja na kolesu. Ne le na okvir kolesa, s pomočjo netov lahko usnjeni nosilec za banano namestimo tudi na krmilo, pod sedež, na svoj pas ali ga obesimo na torbo ali nahrbtnik, če ne želimo, da bi se sadež v njuni notranjosti zdruznil. Nosilec za banano izdelajo po naročilu v Kaliforniji, v štirih do šestih dneh, v temno rjavi ali črni različici. Več

  •  |  foto: Igor Škafar

    24. 1. 2020  |  Mladina 4  |  Kultura  |  Ulice

    Tara

    Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    24. 1. 2020  |  Mladina 4  |  Kultura  |  Portret  Za naročnike

    Ana Svetel, piska, ki je prvo pesem posvetila Pohorskemu bataljonu

    »Življenje ni zmeraj tako, kot si predstavljaš,« pravi ena izmed junakinj v ravnokar izdani knjigi Ane Svetel Dobra družba. Likom v knjigi, ki jih druži to, da vsi uporabljajo platformo za prevoze po Sloveniji Prevoz.org, se na poti res zgodi marsikaj nepričakovanega. A ne pričakujte zgolj lahkotnega popisovanja humornih in odpičenih situacij; po zaslugi pisateljičinega čuta za pretanjene detajle in lucidne dialoge Dobra družba sicer nasmeje, toda hkrati odkrije marsikaj o soljudeh, s katerimi si – po naključju ali izbiri – delimo bivalni prostor, pa tudi o nas. Več

  • Damjana Kolar

    24. 1. 2020  |  Kultura

    REJVikend

    Ne veste kam v petek in soboto zvečer? V okviru druge edicije Soundhitectures bo v K4 nastopila srbska didžejka Nevena Jeremic, ki v svoje sete vključuje disco, house, electro in techno ritme, v Cvetličarni pa bodo  na serialki Technogym nastopili: ukrajinska princesa techna Marika Rossa, eden izmed najbolj vročih techno producentov zadnjega leta T78 in rezident DJ najboljšega hrvaškega kluba, Boogaloo Zagreb, Shipe, domače barve pa bodo zastopali DJ Gumja in Jona. Več

  • Damjana Kolar

    23. 1. 2020  |  Kultura

    Deset kulturnih dogodkov od četrtka do sobote

    Tokrat priporočamo razstavo pionirja konceptualne umetnosti, filmskega ustvarjalca in avtorja animiranih filmov Gorana Trbuljaka, premiero glasbene gledališke predstave Plašč ruskega pisatelja in dramatika Nikolaja Vasiljeviča Gogolja v režiji Juša A. Zidarja, koncert pianista, skladatelja in producenta Bowraina, ki bo predstavil najnovejši projekt 2020 Seconds(A)live, premiero znanstvenega kabareta 2020 po motivih besedil izraelskega pisatelja Yuvala Noaha Hararija v režiji Ivice Buljana. Več

  • DK, STA

    22. 1. 2020  |  Kultura

    Režiserja Amelie in Dežela La La snemata za Netflix

    Francoski režiser Jean-Pierre Jeunet, najbolj znan po filmih Delikatese in Amelie, ter francosko-ameriški režiser Damien Chazelle, dobitnik oskarja za uspešnico Dežela La La, snemata za ameriško produkcijsko družbo Netflix, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Več

  • DK, STA

    22. 1. 2020  |  Kultura

    Generacija 1985

    V Kinodvorovi galeriji je do 29. februarja na ogled prva samostojna razstava filmskega snemalca, direktorja fotografije in fotografa Darka Heriča z naslovom Filmska generacija, ki predstavlja fotografske portrete filmskih ustvarjalcev generacije 1985. Več

  • Uredništvo

    21. 1. 2020  |  Kultura

    Homofobija skozi oči gimnazijcev 

    V Plesnem forumu Celje bo 23. januarja ob 19.30 premiera predstave Kamenčki v izvedbi gledališke skupine Središče z Gimnazije Celje - Center, tokrat na temo homofobije v obliki dokumentarnega gledališča. V začetku šolskega leta 2018/2019 se je ekipa na pobudo četrtošolca Aljaža Primožiča, ki je tudi avtor besedila ter režiser predstave Kamenčki, spopadla s poskusom dokumentarnega gledališča, ki se je razvilo med leti 1950 in 1970 v Nemčiji, v procesu ustvarjanja uprizoritve pa uporablja zlasti zgodovinske in sociološke vire za osvetlitev političnih ali moralnih vprašanj. Več