• DK, STA

    20. 10. 2021  |  Kultura

    Nisem sama

    V Švicariji bodo danes ob 18. uri odprli razstavo Nisem sama, ki predstavlja vezena in grafična dela priseljenih žensk, ter kratki film Cirila Jazbeca. Razstava je del spremljevalnega izobraževalnega programa 34. Grafičnega Bienala Ljubljana: Iskra Delta. Več

  • DK, STA

    20. 10. 2021  |  Kultura

    Iščem stanovanje: 100 let organizirane stanovanjske gradnje

    V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO) je do 31. januarja 2022 na ogled razstava Iščem stanovanje...Sto let organizirane stanovanjske gradnje. Razstava, ki je umeščena v javni prostor, predstavlja arhitekturno, urbanistično in družbeno raznolikost organizirane stanovanjske gradnje. Zasnovana je kot informativna pot po javnem prostoru Ljubljane. Več

  • Uredništvo

    20. 10. 2021  |  Kultura

    Za psevdonimom pisateljice se skrivajo trije moški 

    Špansko založniško podjetje Planeta Group vsako leto podeli literarno nagrado planeta, vredno milijon evrov. Letos je nagrado dobila španska pisateljica Carmen Mola. Gre za psevdonoim, za katerega se vse do zdaj ni vedelo, kdo se skriva za njim. Ko so na petkovi podelitvi nagrade kot nagrajenci vstali trije moški, je to šokiralo literarni svet. Več

  • DK, STA

    19. 10. 2021  |  Kultura

    Frankfurtski knjižni sejem ponovno v živo

    V Frankfurtu bo od 20. do 24. oktobra potekal 73. mednarodni knjižni sejem. Po lanski virtualni izvedbi organizatorji letošnjega, ki bo ponovno potekal v živo, a zaradi pandemije covida-19 z določenimi omejitvami in prilagoditvami, vidijo kot korak k normalnosti. Geslo letošnjega sejma je Re:Connect. Več

  • Uredništvo

    17. 10. 2021  |  Kultura

    Nedeljska poezija #87

    V rubriki Nedeljska poezija vsak teden objavljamo pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih letih. Tokrat pesem Milana Dekleve iz zbirke Gestalt. Več

  • IK, STA

    16. 10. 2021  |  Kultura

    Bryan Adams februarja v Stožicah

    Kanadski glasbenik Bryan Adams se bo v okviru evropske turneje, na katero se podaja ob izdaji 15. studijskega albuma So Happy It Hurts, ki bo izdan marca, ustavil tudi v Sloveniji. Po treh letih od koncerta, na katerem je predstavljal kompilacijski album Ultimate, bo 9. februarja znova nastopil v dvorani Stožice. Vstopnice so že v prodaji.  Več

  • Damjana Kolar

    16. 10. 2021  |  Kultura

    Film tedna: Delo na zahtevo

    V Kinodvoru Ljubljana bo 18. oktobra ob 20.30 premiera dokumentarca Delo na zahtevo v režiji Shannon Walsh. Film razkriva človeški davek, ki ga terja uporabniku tako zelo udobna, trilijone dolarjev vredna ekonomija na zahtevo. Po projekciji bo sledil pogovor Lenarta Kučića z Dejanom Jefimom iz Sindikata taksistov, Teo Jarc, predsednico Sindikata Mladi plus, in Majo Breznik, raziskovalko na Mirovnem inštitutu.  Več

  • DK, STA

    16. 10. 2021  |  Kultura

    Prasica, slabšalni izraz za žensko

    Na filmskem festivalu v Valencii, ki poteka do 24. oktobra, bo mednarodno premiero dočakal celovečerni režijski prvenec Tijane Zinajić z naslovom Prasica, slabšalni izraz za žensko. Gre za alter komedijo v jeziku z ulice o obdobju življenja, ko se preprosto zatakneš in ne veš, kako naprej. Scenarij za film je napisala Iza Strehar. Več

  • Borut Mekina  |  foto: Uroš Abram

    15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Kultura  Za naročnike

    »Ne bežite pred strahovi«

    »Strah in pogum« je bilo vodilo letošnjega mednarodnega literarnega festivala Vilenica. In kot je v utemeljitvi istoimenske nagrade zapisala prevajalka Amalija Maček, je to tudi življenjsko vodilo letošnjega nagrajenca, avstrijskega pisatelja Josefa Winklerja (1953). Več

  • Jaša Bužinel 

    15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Plošča

    Full of Hell: Garden of Burning Apparitions

    Prvoborci ameriškega novodobnega metala, ki se kot himeričen cronenbergovski stvor razrašča iz razpadajočih kosov black/death metala, grindcora in hardcora, nas na svojem petem albumu obstreljujejo z rafalom dvanajstih kratkih komadov, ki nas brezkompromisno prebadajo po vsem telesu. Če ste mislili, da je temačna kitarska muzika v smislu kreativnosti zadela ob steno, aktualna plata Full Of Hell predstavlja silovito zaušnico – je hkrati vrnitev k izvorni neposrednosti grindcora in sodoben transžanrski zvarek, ki posega v polje hrupnih power electronics estetik. 21 minut neizprosne, brutalno zasičene, meso parajoče ekstremne glasbene ekspresije za fene vizionarskih veteranov à la Converge. Več

  • Borka

    15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Plošča

    BADBADNOTGOOD: Talk Memory

    Peti album kanadskega festivalskega hita jazzovskega jezika za seboj pušča dvoje: enega člana benda in gostujoče vokaliste svojega predhodnika. Talk Memory je obred prehoda v »odraslo« obdobje, je jazz v bolj destilirani, klasični obliki, s precej improviziranja in s skoraj nič markantnih hakeljcev. BADBADNOTGOOD – zdaj trojec – se izkaže v najbolj zreli, kompleksni in produkcijsko najbolj prepričljivi izvedbi doslej, za kar pa ne more pobrati vseh zaslug. Na pomoč mu je namreč priskočilo nekaj muzicistov, predvsem (podobno kot pred kratkim tudi novosoulovski skupini Hiatus Kaiyote) brazilski veteran Arthur Verocai z godalnimi aranžmaji, ki so vtkani tekoče in nevsiljivo. BBNG, čisto pravi jazzerji. Več

  • Gregor Kocijančič

    15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Plošča

    Moor Mother: Black Encyclopedia of the Air

    Camae Ayewa, ameriška pesnica, aktivistka in glasbenica, je na lanski plošči BRASS nekoliko obrzdala svoje ekstremistično eksperimentalne težnje in začela ustvarjati glasbo, ki ni namenjena zgolj peščici glasbenih sladokuscev z visokim pragom tolerance za preizkušanje mej poslušljivega. Dostopnejši poligon za pesniško sporočanje aktivističnih zamisli je našla v ritmih hiphopa, a to še zdaleč ne pomeni, da lahko od njene nove plošče pričakujete lahkotno poslušalsko izkušnjo. Ta je sicer nekoliko olajšana s široko paleto gostujočih vokalistov iz raperskega podzemlja, vseeno pa album zaznamujejo sila abstraktni beati in napredno misleča produkcija, ki se v zadnji tretjini plošče prevesi v nekoliko težaške zvočne eksperimente, združene z intenzivno spoken-word poezijo. Več

  • Jaša Bužinel

    15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Plošča  Za naročnike

    James Blake: Friends That Break Your Heart

    Ikonični Scott Walker je bil med tistimi raritetami popularne glasbe, ki so se v 60. letih uveljavile kot najstniški fenomen, a se je kasneje predal raziskovanju novih glasbenih svetov in v novem tisočletju glasbeno pot končal kot zastavonoša sodobne avantgarde. Vendar je kariera večine sodobnih (kant)avtorjev diametralno nasprotna. Od kompleksnega, izrazno drznega muziciranja sčasoma vodi k brzdanemu, varnemu, znanemu – kar bi lahko primerjali z zanesenjaškim političnim revolucionarstvom mladih ljudi, ki sčasoma sublimira v sredinsko socialdemokratsko konservativnost. V to kategorijo muzičarjev spada britanski kantavtorski producent, ki se je prelevil v vsem ljubega r&b slavčka. To je James Blake, predstavnik novodobnega atmosferičnega elektronskega baladerstva, ki uteleša tisti specifični vajb mrzlega, deževnega londonskega jutra z meglicami, hlapečimi iz jaškov, in ekrani, ki na podzemni bolščijo v utrujene potniške obraze. Blakova muzika je že od začetka čustveno precej enodimenzionalna, fokusirana na specifično urbano svetobolje in postinternetno melanholijo – na občutek, da nam v življenju stalno nekaj manjka. Več

  • Bernard Nežmah

    15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Ur. Željko Oset: Udbovski učbenik

    Današnja izdaja ima zgodovinski smisel, saj obelodani metode nadziranja civilne družbe. Zastavek je totalitaren: sledijo duhovnikom, prevoznikom, gimnazijcem in študentom, kulturnikom, patriotom etc. Toda to ne počno le agenti, ampak mrežo razširijo na sodelavce, ki jih izbirajo med nasprotniki komunističnega režima. Temu pravijo vrbovanje, postopek, kako za špiclja pridobiti bližnjika »objekta nadzorovanja«. Jasno z izsiljevanjem, duhovnika denimo zaradi njegove homoseksualnosti, drugega zaradi drobnega prekrška. Roka Udbe je segla v zapore, kjer so zaporniku v keho kot tovariša podtaknili agenta, ki se je z njim skozi mesece človeško zbliževal. Lik vrbovanega sodelavca pa ni bil mrko režimsko bitje, ampak je bil družaben in privlačen, znal je pritegniti ljudi. Več

  • Matej Bogataj

    15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Frank Herbert: Otroka peščenega planeta

    V prvih dveh delih knjižne serije Sipina (Dune), v Peščenem planetu (težko pričakovani film Denisa Villeneuva, posnet po njem, bo premiero doživel 21. oktobra) in Mesiji s peščenega planeta, se je ameriški znanstvenofantastični pisatelj Frank Herbert (1920–1986) sredi šestdesetih let, torej pred drugimi, ukvarjal z zavojevanjem. Najprej s planetarnim – sipinski in suhi planet Arrakis pride od zunaj preobrazit in žlahtnit ekolog, ki si želi nanj vrniti vodo. Nekoč je tam že bila, zdaj pa je to največja dragocenost. Vendar ima planet še drugo, večjo vrednost, parstometrski črvi, ki zlahka požrejo zaselek ali kombajne, proizvajajo melanžo, drogo, s katero potujejo medplanetarno, omogoča pa tudi vpoglede v naravo časa. V drugem delu vidimo, kako melanža na vrh naplavi Paula Ateidesa Muad’diba, nosilca vsekozmičnega džihada – Herbert prenikavo vpelje besednjak in mentaliteto puščavskih ljudstev in njihovih verskih konceptov –, in ga postavi v vlogo tirana, ki pogublja svetove, podprt z drogo, ki jo vsi potrebujejo. Tretji del, Otroka peščenega planeta, je mističen, karkoli že to komu pomeni. Več

  • Lara Paukovič

    15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Kultura  Za naročnike

    Tik tak, tik tak

    Makovo polje. Rdeči cvetovi se spokojno nastavljajo soncu. Potem pa naenkrat ... vse preplavi dim, smog. Namesto idiličnega prizora iz narave opazujemo brutalno distopijo. Sredi travnika mrtev moški. Brenčanje žuželk postopoma utihne. V vodah umirajo ribe. Bo to naša prihodnost? Zelo verjetno. Samo nekaj dejstev: med letoma 1990 in 2016 smo izgubili 1,3 milijona kvadratnih kilometrov gozda – to je območje, večje od Južne Afrike. Poletje 2020 je bilo najbolj vroče poletje na severni polobli, tega leta pa je bila izmerjena tudi najvišja znana temperatura na Antarktiki. Če ne bomo prenehali z industrijskim ribolovom, do leta 2048 v morju ne bo več rib. Zemlja je sposobna le še šestdeset let žetve. Če se povprečna svetovna temperatura poviša za dve stopinji namesto za 1,5, kar je trenutno nedosegljiv cilj, za katerega bi morali radikalno spremeniti družbeni sistem, bo od onesnaženega zraka umrlo 150 milijonov ljudi več. Ubili jih bodo vročinski valovi in pomanjkanje vode, ki bo prizadelo kar 400 milijonov ljudi. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Diana: The Musical

    Mjuzikl Diana – ja, mjuzikl o princesi Diani – bo na Broadwayu štartal šele novembra, a Netflix ga ponuja že zdaj, a ker se je Diana že davno prelevila v neskončen in nenasiten trač, ne preseneča, da je tudi tale mjuzikl, posnet v živo (v newyorškem Longacru), videti in zveni kot trač: Diana (Jeanna de Waal) je angelska, princ Charles toksičen, Camilla zlobna, mediji so morilski, songi kičasti, verzi tabloidni (»Živiš na veliko, a se čutiš malo«), rime obupne (»It’s the ‘Thrilla in Manilla’, but with Diana and Camilla«) – oh, in kraljice, ki vidi v temi, ne igra Olivia Colman. Več

  • 15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Kultura  Za naročnike

    Cry Macho

    Clint Eastwood je film Cry Macho posnel po romanu M. Richarda Nasha, ki je izšel sredi sedemdesetih let, v času, ko so cveteli filmi o rodeu (Peckinpahov Junior Bonner), petelinjih bojih (Hellmanov Cockfighter) in odrešilnosti Mehike (Peckinpahov Pobeg), zato ne preseneča, da igra nekdanjega kralja rodea, da se fant, po katerega ga – pri enaindevetdesetih, očitno prešibkega, zelo krhkega, vidno upočasnjenega, z izgubljenim glasom, razpoloženim le še za šepet – pošljejo v Mehiko, ukvarja s petelinjimi boji (njegovemu petelinu je ime Macho) in da se mu zdi eksotizirana Mehika domačnejša od Amerike ( ja, Američani so povsod doma, z njihovo »manifestno usodo« vred), toda tale film – staromodni kavbojski road movie, ležerna subverzija mačizma (»If a guy wants to name his cock Macho, that’s okay by me«), bolj ko ne silhueta filma, remiks Neoproščenega, Punčke za milijon dolarjev, Gran Torina in Mule – je tako rahitičen, taborniški in zafušan, da nas kar strese, ko pomislimo, da bi bil lahko Eastwoodov zadnji. Je pa res, da nima česa izgubiti. (HBO Max) Več

  • Marcel Štefančič jr.

    15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Nikoli redko včasih vedno

    Ker sem tole mojstrovino že recenziral, naj zdaj, ko prihaja na nekaj randijev, opozorim, da gre za film o ameriški gimnazijki (Sidney Flanigan), ki mora res daleč, da bi lahko splavila. To je jezen, radikalen film, film s fronte, film brez izgovorov in filtrov, ki pa ne kriči. A bolj ko je redkih besed, glasneje in ekspresivneje govori o toksični, nečloveški, antisolidarni, mizantropski, patriarhalni politiki, ki hoče žensko čim bolj ponižati in osamiti, pravico do izbire čim bolj kriminalizirati, Ameriko pa vrniti v petdeseta, ko je bil splav prepovedan in ko je bil lastnik ženskega telesa moški. (Kinodvor) Več

  • Marcel Štefančič jr.

    15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Prisoners of the Ghostland

    Epidemije je konec – Nicolas Cage spet igra v vsakem drugem filmu. Tale zadihani distopični samurajsko-madmaxovski neovestern, v katerem igra bančnega roparja, ki se lahko odreši le s prijetjem pobegle spolne sužnje in ki ga na misijo pošljejo z miniranim tičem (ste pred leti videli Ovratnico z Rutgerjem Hauerjem?), ni videti najbolje, a premore ravno dovolj karnevalske bizarnosti, ekscentričnih čudakov, ekstravagantnih mutantov, cinefilske zaležanosti in metatrenutkov, da bi utegnil z leti postati kulten. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    The Voyeurs

    Erotični trilerji, ki so eksplodirali v osemdesetih letih, v času videobuma, in kulminirali na začetku devetdesetih (Prvinski nagon), potem pa izginili, se vračajo. Tale – gladek, sladek, zapeljiv, lasersko precizen, poln finih zeitgeistovskih fiksacij, intrig in preobratov – je videti zdaj kot parafraza Hitchcockovega Dvoriščnega okna, v katerem je gleduh, voajerski James Stewart, nenadoma ugotovil, da je tudi sam gledan, in zdaj kot reimaginacija Vročice, v kateri je Sharon Stone navila ušesa voajerju, ki v stolpnici špega k njej in drugim stanovalcem. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Venom 2

    Venom 2 je poliamorični B-film. Raziskovalni reporter Eddie Brock (Tom Hardy) je good guy – njegov siamski alter ego je pompozni, požrešni, parazitski alien, ki rad razmetava, a ni brez smisla za humor, še manj brez strastne ustrežljivosti gospodinjskega multipraktika. Ja, živita skupaj – v skupnem gospodinjstvu. Zdi se celo, da alien živi v Eddiejevi »omari«. Gre za bromance visoke intenzivnosti, tako da so »scene« neizbežne. Ko se spreta, ne leti le perje, ampak se ruši svet. Razlog več, da njegova muza (Michelle Williams) odide s »pravim« moškim. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Tri nadstropja

    Monico (Alba Rohrwacher) v mirnem, zapuščenem rimskem primestju ponoči zgrabijo porodni krči, zato začne kriliti z rokami in klicati na pomoč (taksi!), toda avto, ki pridrvi mimo, ji ne ustavi, ampak najprej povozi žensko, ki prečka ulico, potem pa se zabije v bližnjo stanovanjsko stavbo – Monica rodi, ženska umre, ošabni, brezvestni najstnik (Alessandro Sperduti), sicer sin strogega sodnika (Nanni Moretti) in sodnice (Margherita Buy) iz zgornjega nadstropja, ki je pod vplivom alkohola zakrivil prometno nesrečo, pa bo moral pred sodišče in zelo verjetno v ječo. Več

  • Izak Košir

    15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Dogodki

    Pozor, kultura

    Premiera 19/10 ob 19.30
    Več

  • Stanka Prodnik

    15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Kultura  |  TV  Za naročnike

    Uroš Slak nikoli ni bil v gorah

    Uroš Slak je v prvi oddaji Ena na ena kar malce presenetil, pokazal je, da je Aleš Hojs en trol in grobjan, neprijetna in skrajna oseba. In vendar nismo bili navdušeni – ker mu je kljub temu že s tem, da ga je izbral za svojega prvega gosta, dal veljavo. To je stara metoda Uroša Slaka: češ, seveda sem tudi njega povabil, a sem mu postavil tudi vsa vprašanja. In ko bo prišel njegov nasprotnik, mu bom tudi postavil vsa vprašanja – to je moja profesionalnost. A to seveda ni res. Slak je eden spretnejših voditeljev, ki pa ves čas promovira neoliberalni kapitalizem. Več

  • Saša Eržen

    15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Hudo

    Hitrostno kompostiranje

    Podatek, da na svetu kar tretjina proizvedene hrane konča v smeteh, je grozljiv. Slovenija ni izjema, vsako leto zavržemo 68 kilogramov hrane na prebivalca. Morda bo k manj objestnemu ravnanju pripomogel visokohitrostni kompostnik z angleškim imenom thrive (kar pomeni uspevati, rasti), ki pomeni koristno, bolj ekološko različico ravnanja z odpadki. Namenjen je gospodinjstvom, njegov videz pa spominja na manjši koš za smeti, le da gre v resnici za gospodinjski aparat, saj deluje na električni motorček; z njim segreva in melje ostanke hrane. Eno rundo obdela v dveh urah in pol, pri tem pa ni glasnejši od 35 decibelov. Vanj gre poltretji kilogram ostankov: to so lahko sadje in zelenjava, meso, kruh, jajčne lupine, celo ribje in piščančje kosti. Iz dveh litrov odpadne hrane pridobimo šest decilitrov suhega komposta, ki ga lahko uporabimo za vrt ali lončnice. Notranja posoda, ki je izdelana iz nerjavečega jekla in v kateri poteka kompostiranje, je primerna za pomivanje v pomivalnem stroju. Zna biti, da bomo tako, kot nekajkrat na teden zaženemo pralni stroj, v prihodnosti vključili tudi svoj kompostnik. Več

  •  |  foto: Igor Škafar

    15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Ulice

    Urška 

    Več

  • Gregor Kocijančič  |  foto: Uroš Abram

    15. 10. 2021  |  Mladina 41  |  Kultura  |  Portret  Za naročnike

    »PTČ je vse, kar je. Tko pač je.«

    Val Fürst in Pavel Panon Raščan sta se v slovensko glasbeno orbito nedavno izstrelila kot hiphop dvojec PTČ. Gre za mlada glasbenika iz Ljubljane, oba imata 22 let, in beate producirata že od konca osnovne šole, z glasbo pa se ukvarjata, tako rekoč, že odkar pomnita. Oba sta skoraj desetletje gulila klopi glasbene šole. »Takoj, ko sem prilezel iz maternice, sem odlomil en Chopinov Nokturno,« v smehu pove Fürst. »Še dobro, da so me starši tako vztrajno spodbujali k učenju klavirja – brez tega znanja bi se počutil napol nepismenega,« se pošali še Raščan in doda, »vedno so mi govorili, da če bo vse drugo splavalo po vodi, si bom kruh lahko služil z igranjem na ulici.« Več

  • Uredništvo

    13. 10. 2021  |  Kultura

    Kurenti kot novi heroji

    V Ljubljani bodo do 15. oktobra na ogled "nove herojske podobe", ki dopolnjujejo vizualno kuliso naše prestolnice. Plakatna mesta so namreč zavzeli kurenti. Projekt je nastajal v pomladanskem času v ateljeju Pionirskega doma – centra za kulturo mladih, pod vodstvom akademskega kiparja Borisa Beja. Podprl pa ga je tudi Mladinski center Zagorje ob Savi in se vpenja v mednarodni projekt Youth Specific Art. Več

  • Uredništvo

    13. 10. 2021  |  Kultura

    »Jaz, visoka 98 cm, se razglašam za meso, mišice in kosti samoroga«

    V Španskih borcih v Ljubljani bo danes ob 19. uri v okviru 27. festivala Mesto žensk na ogled solo plesna predstava Nežni samorog italijanske performerke Chiare Bersani. Po predstavi bo sledil pogovor z umetnico, ki ga bo moderirala Alja Lobnik. Več