• LP

    6. 8. 2020  |  Kultura

    Kliči U za umor

    Tretja edicija festivala Poletje na platnu in med platnicami, ki ga Slovenska kinoteka pripravlja v sodelovanju s Pisarno Ljubljane, Unescovega mesta literature, bo letos obarvana žanrsko. Kriminalka, ki je bila sicer z vsemi svojimi podzvrstmi vedno priljubljena tako med bralci kot gledalci, zadnjih nekaj let v globalni popularni kulturi – v literaturi, filmu, na televiziji in v podkastih – doživlja nov razcvet. Novo zanimanje za omenjeni žanr je pred kratkim, z brezglavim truplom neznane mladenke v bohinjskem jezeru, priplavalo tudi do nas. Z romanom in miniserijo Jezero smo tudi Slovenci dobili svoj pravi kriminalni hit. Več

  • Za njimi kmalu pridemo tudi ostali okopavati krompir

    Ležim in razmišljam. Ura je pozna. Spet sem nemiren. Pravkar sem prebral objavo kolega, ki dela v glasbeni industriji, pred tem pa še vse druge mogoče zapise v zadnjih mesecih o glasbeniki in naših (ne)delovnih pogojih. Tudi tisto z Nino Badrić o pobiranju krompirja. In vse ostale komentarje in opažanja okolice. Mnogo je takšnih, ki menijo, da "denar pa seveda en Jan Plestenjak ali pa Magnifico itak ima" in "kaj se 'ma sploh za bunit" ... berem, da je treba počakati, da epidemija mine, da je zdravje na prvem mestu, šele potem pride zabava ... in tako dalje. Več

  • IK, STA

    3. 8. 2020  |  Kultura

    V slovenskih knjižnicah strmo padla izposoja fizičnih knjig, poskočila pa izposoja e-knjig

    V slovenskih knjižnicah je med epidemijo strmo padla izposoja fizičnih knjig, poskočila pa izposoja e-knjig, tudi za tisoč odstotkov. Knjižnice na različne načina ohranjajo stik z uporabniki. Ti se manj časa zadržujejo v knjižnicah, a posegajo po večinoma enakih knjižnih novostih kot minula leta. Več

  • IK, STA

    2. 8. 2020  |  Kultura

    V evropski kinematografiji manj kot četrtina režiserk

    Pri evropskih celovečernih filmih število režiserk še vedno ostaja nizko. Po oceni Evropskega avdiovizualnega observatorija je njihov delež med letoma 2015 in 2018 znašal le 22 odstotkov. Razmerje je nekoliko boljše pri scenaristiki, kjer je pri filmih delež žensk znašal 25 in pri serijah 34 odstotkov. Več

  • Uredništvo

    1. 8. 2020  |  Kultura

    Odprti atelje Mladininega fotografa

    Uroš Abram (1982), ki je iz fotografije diplomiral na Akademiji lepih umetnosti (FAMU) v Pragi, je eden najbolj prepoznavnih fotografov mlajše generacije in od leta 2013 Mladinin stalni sodelavec. V obdobju med 4. in 8. avgustom 2020 bo Abram javnosti odprl svoj priložnostni atelje, ki je začasno urejen v pritličju zahodnega krila Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki. Atelje bo obiskovalcem dostopen med 10. in 18. uro, v petek in soboto pa med 10. in 20. uro. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    31. 7. 2020  |  Mladina 31  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Palm Springs

    Ko je izbruhnila pandemija in treščila tudi na naše obale, smo dobili občutek, da smo padli v Neskončen dan – v jebeni Groundhog Day. Življenje je postalo enolično, neprestano se ponavlja isti dan – danes je jutri, jutri je včeraj, včeraj je danes. Ni razlike. Ne moremo se premakniti. Omejeni smo. Zbujamo se v mučni, mračni, večni danes. Kot da smo se ujeli v časovno zanko. Palm Springs, ki je kakopak nastal pred pandemijo, se sijajno poda naši pandemijski “coni somraka”. Sarah (Cristin Milioti) na razkošni, ležerni, poskočni svatbi v Palm Springsu spozna Nylesa (Andy Samberg), ob katerem ima občutek, da pozna vse svate, od “njenih” do “njegovih”, a kmalu ugotovi, zakaj ima ta občutek – ker jih res pozna. In imel jih je čas spoznati: neprestano se mu namreč ponavlja isti dan – in to natanko ta dan, poročni dan v Palm Springsu. “Danes, jutri – vse je isto.” Ujel se je v časovno zanko, iz katere ne more, pa četudi se ubije. Kar stalno počne, a se vedno znova zbudi v ta dan, ki ga preživlja nonšalantno, hedonistično, ležerno, brezbrižno – leži v bazenu, se sonči, fuka (z vsemi po vrsti) in pije pivo. Sredi puščave. Brez obveznosti. Ni se mu treba spremeniti, postarati in ustaliti. Ni mu treba odrasti. Ja, ni se mu treba poročiti. Nyles, fant nevestine prijateljice, tipični ujetnik patriarhalnega dictuma, da ženska moškega ujame in ustavi, se lahko vsak dan znova prepusti brezskrbnemu uživanju – in podoživljanju poroke nekoga drugega. Ta dan živi res tako, kot da je njegov zadnji. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    31. 7. 2020  |  Mladina 31  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Proxima

    Sari (Eva Green), mladi Francozinji, se bodo končno izpolnile otroške sanje – stegnila se bo proti zvezdam, globoko v vesolje, tako rekoč v nebesa. Hotela je postati astronavtka – in zdaj je astronavtka. Hotela je tja gor – in zdaj bo šla. Toda ne le na Luno, temveč na Mars. Ker je namreč neki astronavt zamočil, so med tiste, ki naj bi – pod taktirko Evropske vesoljske agencije – poleteli na Mars, izbrali njo, preden pa bo odletela na Mars, bo morala eno leto testno preživeti na mednarodni vesoljski postaji. Še pred tem pa mora skozi naporne, mučne, zelo fizične, ekstremne vzdržljivostne treninge v Kölnu in ruskem Zvezdnem mestu, kjer po malem izgleda kot Casey Seeger (Lisa Eilbacher), edina kandidatka med kandidati za vojaške pilote v Hackfordovi melodrami Častnik in gentleman, po malem kot napeti Neil Armstrong (Ryan Gosling) v Chazellovem Prvem človeku, po malem pa kot Ryan Stone (Sandra Bullock) v Cuaronovi Gravitaciji, samska ženska v vesolju. Več

  • Manca G. Renko

    31. 7. 2020  |  Mladina 31  |  Kultura  Za naročnike

    Biseri in solze

    »Hočem uživati v bleščicah in se postavljati po robu dvojnim merilom družbe. Hočem nositi rožnato in govoriti o politiki,« je Taylor Swift rekla v dokumentarcu Miss Americana, ki je bil letos premierno predvajan na festivalu Sundance. Konec preteklega tedna je svoj osmi album, folklore, napovedala le nekaj ur pred izidom. Brez intervjujev, blišča in promocije je v prvem dnevu predvajanja podrla rekord najbolj predvajane izvajalke na platformi Spotify, saj si je album zavrtelo več kot 80 milijonov poslušalk in poslušalcev. Že naslednji dan je prodala več kot 1,3 milijona albumov, pri tem pa se je, ko je na Instagramu predstavila po albumu poimenovani filter, sepijo z bleščicami, spet vrnila k svoji priljubljeni temi: združevanju nepričakovanega – ne pa tudi nezdružljivega. Bleščice in bolečina, milina in odločnost, naivnost in profesionalnost, sreča in obup, političnost in pop – vse to je Taylor Swift, 30-letnica, ki jo je glasbena revija Billboard lani razglasila za umetnico desetletja. Pri tem, da že polovico življenja gradi svoj glasbeni imperij, skuša tudi čustveno preživeti: kot punca, mlada ženska, ženska nasploh, ki dela umetnost iz upovedovanja lastnega življenja. Taylor Swift, ena najboljših pisk sodobnega popa, je znana po tem, da piše skoraj izključno o sebi; njena diskografija je topografija življenja: propadlih zvez, prevelikih upov, javnih linčev, družinskih dram, prijateljskih sporov in političnih impulzov. Zato je bilo toliko presenetljiveje, da je album folklore napovedala z besedami, da gre za manj intimen album, na katerem pripoveduje zgodbe drugih, za katere naj bi navdih črpala iz zgodovine in domišljije. Poleg stalnega sodelavca in producenta Jacka Antonoffa sta se ji na tej plošči pridružila zlata dečka indie glasbe, Aaron Dessner (The National) in Justin Vernon (Bon Iver). Več

  • Jaša Bužinel

    31. 7. 2020  |  Mladina 31  |  Kultura  |  Plošča

    Shirley Collins: Heart’s Ease

    Prva dama britanskega folka, ki je v šestdesetih in sedemdesetih letih občutno prispevala k prerodu anglosaške in keltske ljudske glasbene dediščine, je več kot 30-letni premor zaradi disfonije, to je redke okvare glasu, nepričakovano prekinila leta 2016 z albumom Lodestar, ki se je ponašal z zbirko temačnih, na trenutke srhljivih interpretacij starih ljudskih pesmi z obeh strani luže. Zdaj se v 86. letu vrača z novo mojstrovino. Tople vibracije njenega soprana in intimni zven spremljevalne kitare ter violine v pesmih o popotnikih in morjeplovkah pričarajo ambient terenskih posnetkov s kakšne zakotne kmetije njenega rodnega Sussexa. Iskrena in spokojna, predvsem pa brezčasna zbirka ruralnega delavskega folka. Več

  • Gregor Kocijančič

    31. 7. 2020  |  Mladina 31  |  Kultura  |  Plošča

    Logic: No Pressure

    Logic, pretenciozno samooklicani Frank Sinatra rapa, se s ploščo No Pressure poslavlja od scene. Promovira jo kot svoj zadnji album, upokojil pa se je, da se bo z vso vnemo posvetil očetovstvu. Logic je v desetletni karieri sicer tonil v zmeraj bolj komercialen zvok, v besedilih pa v zmeraj bolj nadležno moraliziranje in plehko filozofiranje. Strmi padec je dosegel najglobljo točko z lansko ploščo Supermarket, na kateri se je neuspešno preizkusil kot poprocker. No Pressure precej popravi grenek okus, ki so ga pustili ti spodrsljaji. Je vrnitev k njegovim koreninam, kar pomeni predvsem očitno – pogosto preočitno – sklicevanje na »zlato dobo« hiphopa devetdesetih let, plošča pa prepriča predvsem zaradi vrhunske produkcije, ki jo je podpisal izjemni No I. D. Več

  • Jaša Bužinel

    31. 7. 2020  |  Mladina 31  |  Kultura  |  Plošča

    Nikson: lfo ufo

    Poleg mariborskega talenta YNGFireflya domača alter hip hop scena zdaj dobiva še enega polnokrvnega wunderkinda. Kratkometražni prvenec srednješolskega ritmoklepača Nika Komaca, ki prinaša sedem osupljivo dodelanih hip hop instrumentalov, bi marsikdo zlahka zamenjal za delo kakega prekaljenega mačka, ki je izšlo pri Flying Lotusovi instituciji Brainfeeder ali nič manj cenjeni založbi Stones Throw Records. Fant si lasti izjemen čut za grajenje nekonvencionalnih gruvov in čaranje bizarnih atmosfer z zavidanja vrednim avtorskim pečatom, o kakršnem lahko številni domači hip hop producenti le sanjajo. Samo presneto pozorno in navdahnjeno uho zmore ustvariti komad, kot je focus is rite. Prihodnost slovenskega (instrumentalnega) hip hopa je rožnata! Več

  • Borka

    31. 7. 2020  |  Mladina 31  |  Kultura  |  Plošča  Za naročnike

    Kamaal Williams: Wu Hen

    Ko je Yussef Kamaal, eden najobetavnejših in za glasbeno trženje najprivlačnejših tandemov britanskega jazzovskega novega vala oziroma »londonske stvari« leta 2017 razpadel, se je zdelo, da bomo dobili odgovor na vprašanje, kateri član dvojca si bo prizadeval za širši domet, kateri pa bolj rine v podzemlje. Kateri se bo obrnil k surovejšemu zvoku in kateri k mehkobi? A odgovor je enosmeren: oba sta zavila proti dostopnemu gruvu. Bobnar Yussef Dayes je to potezo povlekel precej radikalno: pred nekaj meseci je pri jazzovski velikanki Blue Note izdal sproščujoč album soul jazza What Kinda Music v navezi z vokalistom Tomom Mischem, klaviaturist Kamaal Williams pa je leta 2018 izdal samostojni prvenec ležernega teka The Return. Več

  • Bernard Nežmah

    31. 7. 2020  |  Mladina 31  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    John Berger: Male teorije vidnega

    Umetniški kritik, ki je napisal več kot 60 del; samo v slovenščino jih je prevedenih šest. Jasno, za to je moral dovolj dolgo živeti (1926– 2017). Toda njegov prelomni projekt je bila TV-serija Ways of Seeing za BBC iz leta 1972 z uvodno mislijo: Kako gledamo slike? – Danes jih gledamo, kot jih niso nikoli pred tem. Več

  • Matej Bogataj

    31. 7. 2020  |  Mladina 31  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Ralf Rothmann: Umreti spomladi

    Nemški pripovednik Ralf Rothmann v romanu Umreti spomladi govori o koncu druge svetovne vojne. O fantih tik pred polnoletnostjo, ki molzeta in mislita, da s tem dovolj prispevata k obrambi domovine, vendar ju na vaškem plesu s sodčkom in glasbo kot vabo prisilno prostovoljno mobilizirajo v SS. Hitremu urjenju sledi še hitrejše privajanje na vojno realnost na Madžarskem blizu fronte v času prodirajoče Rdeče armade in na bahanje izkušenejših kameradov, recimo, koliko Titovih partizanov so z enim metkom, prej, na Balkanu. Zvezanih, jasno. Več

  • Gregor Kocijančič

    31. 7. 2020  |  Mladina 31  |  Kultura  Za naročnike

    Izčiščeno, enostavno in ženstveno

    Anja Šlibar (1987) je ilustratorka, ki je na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje vpisala študij grafičnega oblikovanja, ga nadaljevala na helsinški univerzi Aalto, kjer se je osredotočila na ilustracijo, dandanes pa živi in ustvarja v New Yorku. Je ena naših najvidnejših ilustratork, ki delujejo v tujini: s svojimi minimalističnimi, izčiščenimi portreti redno opremlja članke za ugledne publikacije, kot so New York Times, New Yorker, Washington Post in številne druge. Njen značilni slog se umešča na presečišče med »minimalističnim dizajnom in podrobno ilustracijo s črnilom, grškim občutkom za linijo, njen vizualni besednjak pa v veliki meri zaznamuje ženstvenost«. Slednje se odraža predvsem pri izbiri subjektov njenih ilustracij. »Najrajši rišem bejbe,« pravi. Ko razmišlja o svojem delu, se še bolj kot z minimalizmom poistoveti s preprostostjo. »To izhaja iz mojega odpora do odvečnih stvari, ne zgolj v umetnosti, tudi v vsakdanu. Sovražim kopičenje stvari, stran vržem vse, česar nujno ne potrebujem, in tako je tudi pri ilustraciji: načelno najprej ustvarim razmeroma podrobne in pestre ilustracije, nato pa odstranim vse, kar ni bistveno,« pravi v pogovoru za Mladino. Iz istega razloga se načelno izogiba tudi barvam: »Zakaj bi dodajala barve, če lahko vse povem s črno in belo?« Več

  • Izak Košir

    31. 7. 2020  |  Mladina 31  |  Kultura  |  Dogodki

    Brest feat. Vesna Zornik, KUD CSK France Prešeren

    Centru slovanskih kultur France Prešeren bo nastopila glasbena zasedba Brest z vokalistko Vesno Zornik, najbolj znano po svojem opusu pri skupini Katalena. Brest igra spoj popa, rocka, jazza in bluesa, slišimo pa lahko tudi primesi nekaterih alternativnih žanrov. Tokrat bodo predstavili skladbe z nove plošče, ki nosi naslov V polsnu. Na njej je štirinajst novih skladb, za katere je glasbo napisal kitarist Samo Šalamon, besedila pa je prispevala Kristina Kočan. V zasedbi Brest sodelujeta tudi Samo Pečar na baskitari in Bojan Krhlanko na bobnih. Cena vstopnice je 10 evrov, več na spletni strani prizorišča cskfp.si. Več

  • Stanka Prodnik

    31. 7. 2020  |  Mladina 31  |  Kultura  |  TV  Za naročnike

    Je Aleksandra Pivec tudi virus?

    Logično in pričakovano je bil osrednji prispevek ponedeljkovih Odmevov, ki jih je vodila Tanja Starič, namenjen problemu širjenja okužb v domovih za starejše. Zdravstvena politika jasno predpisuje: če je kdo pozitiven, mora stran od drugih ljudi. Ta ukrep je logičen, to pa ne velja za vse: v lokalu na primer lahko sedi 100 ljudi, a če jim začne DJ vrteti muziko, bo to nemudoma postal dogodek, ki se ga lahko udeleži le 50 ljudi, in še vse je treba popisati. Več

  • Saša Eržen

    31. 7. 2020  |  Mladina 31  |  Kultura  |  Hudo

    Mario iz kock

    Lego in Nintendo sta ob 35-letnici prve videoigre Super Mario Bros. podjetno združila moči in zapihala na dušo nostalgikom, ki so v osemdesetih letih prejšnjega stoletja odraščali ob igralnih konzolah Nintendo oziroma ob brkatem newyorškem vodovodarju italijanskega rodu in ki še dandanes iz kock Lego radi sestavijo kaj elaboriranega. Kompletov Lego Mario, namenjenih interaktivni igri otrok, je več kot ducat in so med sabo združljivi, najdražji pa je namenjen le odraslim otrokom od osemnajstega leta starosti. Sestavlja ga 2646 kock, iz katerih ustvarimo (nedelujoče) replike igralne konzole v dejanski velikosti, krmilnika, ki je z njo povezan z žico, kasete in staromodnega televizijskega aparata. Slednji ima ob strani ročico; če jo zavrtimo, se s pomočjo mehanizma celoten televizijski ekran zavrti okoli osi ter pri gledalcu vzbudi občutek premikanja kot v videoigri. V fizičnem svetu je Mario kot figurica Lego večji od običajnih ter ima na hrbtu stikalo za vklop in izklop, v očeh, ustih in trebuhu LCD-ekrančke, zavoljo katerih je interaktiven, oddaja pa tudi glasbene in druge zvočne učinke iz videoiger. Več

  •  |  foto: Igor Škafar

    31. 7. 2020  |  Mladina 31  |  Kultura  |  Ulice

    Kristina

    Več

  • Lara Paukovič

    31. 7. 2020  |  Mladina 31  |  Kultura  |  Portret  Za naročnike

    Arjan Pregl, slikar in pisec, ki »riše kot otrok«

    Arjan Pregl je lansko leto sodeloval na skupinski razstavi Čas brez nedolžnosti v Moderni galeriji, pregledu sodobnega slovenskega slikarstva, kjer so bila sistematično predstavljena dela uveljavljenih avtoric in avtorjev, rojenih v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja (Pregl je letnik 1973). Njegova serija za razstavo se je imenovala Karneval – na njih maske, lutke, otroški risani junaki, kot je pujsa Pepa, in internetni memi poplesavajo med pisanimi konfeti, kosi barve. Upodobljene figure so imele globlji pomen, kajti z njimi je želel Pregl med drugim opozoriti na manipulacijo podob, ki se dogaja na medmrežju; tako je stripovski junak žabec Pepe postal meme ikona, ki so jo za svojo vzeli podporniki Trumpa, podobo pujse Pepe pa je uporabljala pedofilska mreža. A desničarski internetni troli, ki se na Pregla radi spravljajo, ker je bil do potez desnice kritičen še pred nastopom sedanje vlade, zdaj pa je eden tistih, ki najglasneje opozarja na njene napake, pa tudi na nevarne ideologije in zaničevalen odnos do manjšin, žensk ali kulturnikov, so serijo izkoristili za ponovno diskreditacijo umetnika. Ker so bile na slikah tudi otroške figure, bi jo domnevno »lahko narisal vsak otrok«. Več

  • DK, STA

    30. 7. 2020  |  Kultura

    Kako je COVID-19 vplival na obiskovanje kulturnih dogodkov?

    Znani so rezultati ankete o vplivu COVID-19 na obiskovanje kulturnih dogodkov v Slovenij, ki so jo organizatorji kulturnih dogodkov pripravili v sodelovanju s strokovnjaki s področja statistike Rezultati kažejo, da so vprašani pogrešali kulturne dogodke v času zaprtja kulturnih prizorišč. Ćimprej si želijo spet obiskovati kulturne dogodke, če bodo organizatorji poskrbeli za njihovo varnost in dobro počutje. Več

  • Damjana Kolar

    30. 7. 2020  |  Kultura

    TV napovednik od četrtka do nedelje

    Priporočamo fiktivni dokumentarec Houston, imamo problem, ki raziskuje mit tajnega dogovora v zakulisju ameriškega nakupa jugoslovanskega vesoljskega programa, film Kužna nevarnost, ki spremlja pandemijo novega smrtonosnega virusa, ki se prenaša po zraku, biografsko dramo Django o romskem glasbeniku Djangu Reinhardtu, utemeljitelju gypsy swinga, My Way 50-Med iskanim in najdenim svetom, dokumentarni avtoportret Maje Weiss, ki prikazuje pet desetletij njenega življenja skozi filme. Več

  • DK, STA

    29. 7. 2020  |  Kultura

    Kdo je bil Vincent van Gogh?

    Danes, 29. julija je minilo 130 let od smrti nizozemskega slikarja Vincenta van Gogha, ki je bil znan po izraziti barvni paleti in ekspresivnem slikarskem slogu. Bil je eden najbolj revolucionarnih slikarjev 19. stoletja, v času svojega kratkega življenja pa je prodal eno samo sliko. Danes velja za enega od utemeljiteljev modernega slikarstva. Več

  • DK, STA

    28. 7. 2020  |  Kultura

    Svetovna premiera slovenske manjšinske koprodukcije v Benetkah

    Na filmskem festivalu v Benetkah, ki bo letos potekal od 2. do 12. septembra, bo v programu Dnevi avtorjev (Giornate degli Autori) svetovno premiero doživel tudi slovenski manjšinski koprodukcijski film Oaza srbskega režiserja Ivana Ikića ki je za film spisal tudi scenarij. V program, ki želi spodbuditi izvirno in inovativno filmsko izraznost avtorjev z vsega sveta, se je skupno uvrstilo 11 filmov. Več

  • DK, STA

    27. 7. 2020  |  Kultura

    Vanilla Ice bo dobil biografski film

    Ameriški igralec Dave Franco bo v filmu To The Extreme nastopil v vlogi ameriškega belopoltega raperja, ki je v 90. letih zaslovel z vzdevkom Vanilla Ice. Novico, da bo igral v filmu v režiji svojega brata Jamesa Franca, ki je bil napovedan že januarja 2019, je igralec potrdil šele pred dnevi, so zapisali v ameriški glasbeni reviji Rolling Stone. Več

  • Damjana Kolar

    27. 7. 2020  |  Kultura

    Tedenski napovednik kulturnih dogodkov

    Priporočamo koncert etno zasedbe tAman, razstavo Tine Dobrajc z naslovom Žival sem, ujeta v tvoj vroč beton, ekstatični performans Tatiane Kocmur in Lize Šimenc z naslovom Mary Jane, ki eksplicitno naslavlja tematike v zvezi z družbeno percepcijo ženskega telesa, koncert francoskega mojstra harmonike in bandoneona Richarda Galliana, festival Floating Castle – Plavajoči grad – Performance 2020, na katerem se bo v dveh dneh zvrstilo več kot 60 različnih dogodkov. Več

  • Uredništvo

    26. 7. 2020  |  Kultura

    Avgusta v Ljubljani spet drive-in kino

    Drive-in kino ostaja eno izmed redkih kinematografskih doživetij, ki v času epidemije novega koronavirusa omogoča popolnoma varen ogled filmskih uspešnic na velikem platnu iz zavetja lastnega avtomobila, kar pomeni, da med obiskovalci ne prihaja do stikov. Več

  • Uredništvo

    26. 7. 2020  |  Kultura

    Nedeljska poezija #26

    V rubriki Nedeljska poezija vsak teden objavljamo pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih dveh letih. Tokrat pesem Maje Miloševič. Več

  • DK, STA

    25. 7. 2020  |  Kultura

    Spletna razstava umetnin, ki sicer niso dostopne javnosti

    Narodna galerija na spletni razstavi z naslovom Odmaknjena večina predstavlja izbor umetnin, ki običajno niso na ogled. Razvrščene so glede na različne tematike, ki so uporabne za boljše vedenje o različnih plateh likovne umetnosti. Posamezne umetnine nudijo izhodišče za pogovor na temo poglavja, ki mu pripadajo. Avtor razstave je Michel Mohor. Več

  • DK, STA

    25. 7. 2020  |  Kultura

    Na festivalu v Sarajevu tudi premiera filma Sare Kern

    Na 26. filmskem festivalu v Sarajevu, ki bo potekal med 14. in 21. avgustom, bo tekmovalo 49 filmov v štirih sekcijah: igrani, dokumentarni, kratki in študentski film. Od tega jih bo 29 doživelo svetovno premiero. Med desetimi izbranimi kratkimi filmi je tudi drugi profesionalni kratki film režiserke Sare Kern z naslovom Vesna Goodbye, ki bo v Sarajevu imel svojo svetovno premiero. Več