• Uredništvo

    5. 4. 2020  |  Kultura

    Nedeljska poezija #10

    V rubriki Nedeljska poezija vsak teden objavljamo pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih dveh letih. Tokrat pesem Esada Babačića iz zbirke Odrezani od neba. Več

  • Uredništvo

    5. 4. 2020  |  Kultura

    Odklenjena dva TV programa s filmskimi premierami

    Skupina CineStar TV Channels je sestavljena iz sedmih televizijskih programov, ki ponujajo gledalcem bogato izbiro filmov in nadaljevank. V aprilu bo gledalcem pri izbranih ponudnikih – A1, Total TV, T-2, omogočila ogled svojih najprestižnejših programov CineStar TV Premiere 1 in CineStar TV Premiere 2, ki ponujata najnovejše ekskluzivne premiere filmskih uspešnic. Več

  • DK, STA

    5. 4. 2020  |  Kultura

    Umetnost je tam, kjer je dom

    Skupina svetovno uveljavljenih vizualnih umetnikov, v kateri so med drugim Antony Gormley, Grayson Perry, Jeremy Deller in Gillian Wearing, snuje paket aktivnosti, ki jih je mogoče početi doma v času samoizolacije ob pandemiji novega koronavirusa. Sally Shaw, vodja galerije Galerije Firstsite v Colchestru in pobudnica akcije, pravi, da bo paket v kratkem dostopen na spletni strani galerije. Več

  • Uredništvo

    5. 4. 2020  |  Kultura

    »Jaz sem svoboden človek, dokler me ne nadzirajo preko telefona«

    "Dobim občutek, da bo lažje in bolje za vse, če se ustvarjalci vržemo skozi okno. A doma, v izolaciji, bo potem tišina. Ne bo glasbe, ne filma, ne televizije, ne serij, ne fotografij, ne ... nič. Samo vi sami s seboj, s svojo mržnjo v glavi." Več

  • Uredništvo

    5. 4. 2020  |  Kultura

    Koronaprojekt vabi k sodelovanju

    "Kako bodo bodoče generacije vedele, kaj je pandemija korone pomenila za Ljubljano? Bodite del zgodovinskega projekta in nam pošljite fotografije, vtise ali predmete, ki predstavljajo vaš novi vsakdan v času izolacije," so zapisali na spletni strani muzeja. Več

  • Damjana Kolar

    4. 4. 2020  |  Kultura

    Na spletu devet novih slovenskih filmov

    V sklopu akcije Vsi (filmi) doma je od 2. aprila dalje dostopno devet novih filmov: celovečerni igrani film Pokrajina št. 2 scenarista in režiserja Vinka Möderndorferja, dokumentarna filma Dom ljubi dom scenaristke  Maje Prettner in Kaj ti je film režiserke Sabine Đogić ter 6 kratkih filmov. Več

  • DK, STA

    4. 4. 2020  |  Kultura

    J.K. Rowling v času karantene ponuja Harryja Potterja

    Britanska pisateljica J.K. Rowling se je v času, ko zaradi pandemije novega koronavirusa doma ostaja na milijone otrok, odločila, da zažene novo spletno stran, povezano z vsebinami iz njenih knjig o Harryju Potterju. S platformo Harry Potter at Home si avtorica želi popestriti vsakdan vsem oboževalcem mladega čarovnika, med drugim z dostopom do e-knjig, iger in videov. Več

  • Lara Paukovič  |  Ilustracija: Maja Kastelic

    4. 4. 2020  |  Kultura

    Domače knjižnice v času karantene

    Tistega, ki že v osnovi ni ljubitelj knjig, karantena bržkone ne bo pripravila do tega, da se začne kar naenkrat ozirati naokoli za zanimivim čtivom, navdušenci nad pisano besedo pa si preživljanje časa za štirimi stenami brez literature težko predstavljamo – posebej pa tisti, ki živijo sami. Knjige so uteha sredi trenutne informacijske prenasičenosti, ki sproža paniko, nelagodje, tesnobo; v trenutkih zdravstvene, politične, ekonomske krize marsikdo ne ve več, kam naj se obrne po informacije in nasvete. V svetu fikcije smo vsega tega osvobojeni – toda knjižnice in knjigarne so zaprte (spletne knjigarne zaenkrat še obratujejo), kar pomeni, da smo pri tem, kaj bomo brali, odvisni pretežno od lastnih knjižnih polic ali polic prijateljev in znancev, če so te bolj polne kot naše. V prednosti so tako tisti z založenimi domačimi knjižnicami. Več

  • Uredništvo

    3. 4. 2020  |  Kultura

    Koncert doma

    V času epidemije koronavirusa na Valu 202 pripravljajo nastope v živo za neomejeno število poslušalcev in gledalcev prek video prenosa. Danes, 3. aprila ob 16.45 bo nastopil brežiški kantavtor Daniel Vezoja. Več

  • Pia Nikolič

    3. 4. 2020  |  Mladina 14  |  Kultura  Za naročnike

    Kam je izginil film Požig?

    Majda Širca je ob stoletnici požiga Narodnega doma v Trstu za RTV Slovenija posnela dokumentarni film Požig. V njem se ne loteva le požiga, ampak tudi vzpona fašizma in njegovega razvoja v 20. stoletju ter političnega potvarjanja zgodovine glede fojb v kasnejšem obdobju. Več

  • Gregor Kocijančič

    3. 4. 2020  |  Mladina 14  |  Kultura  |  Plošča

    Little Dragon: New Me, Same Us

    Že po peti plošči švedskega četverca je bilo jasno, da od njega ne gre pričakovati ničesar pretresljivega, to pa zdaj dokazuje še šesta studijska izdaja New Me, Same Us, ki bo bolj kot za glasbene sladokusce uporabna v kakšnem hi-end koktajl baru (ko se ti ponovno odprejo). Zasedba ima sicer krmarjenje med pop napevi, šarmantnim neo-soulom in prikupno elektroniko v malem prstu, a njeni koraki so v tej fazi že popolnoma predvidljivi. Čeprav se želi Little Dragon s tem, da na novi plošči v ospredje postavlja nafankirane groove klasičnih bendovskih glasbil, od svoje diskoidne indietronične preteklosti nekoliko oddaljiti, je v njej še vedno precej zasidran. Tega pa se verjetno zaveda, kot bi lahko sklepali iz naslova plošče. Več

  • Borka

    3. 4. 2020  |  Mladina 14  |  Kultura  |  Plošča

    Haiku Garden: Izštekani 

    Redek domači ansambel, ki je tako vsestranski, da uživa oboje, status alter klubske kredibilnosti in naklonjenost nacionalradijskega roštiljanja, se je lani ustavil pri Juretu Longyki v oddaji Izštekani. »Hrupni shoegazerji« se v manj hrupnem formatu izkažejo za precej iznajdljive, čeprav ne povsem razelektrene in ne popolnoma brez prepoznavnega pretiravanja z efekti. Priložnost so izkoristili za ambiciozno pregnetenje in predrugačenje aranžmajev, tudi z bogatenjem instrumentarija, saj na ploščku med drugim slišimo godalni kvintet, harmoniko, sitar, kitaro lap-steel in trobento. Izštekani Haiku Garden prestopi meje svojih vrtičkov in streže s presežkom najprepoznavnejše domače institucije (radijskih) koncertnih predvajanj. Več

  • Gregor Kocijančič

    3. 4. 2020  |  Mladina 14  |  Kultura  |  Plošča

    The Weeknd: After Hours

    The Weeknd, najpomembnejši kanadski pop izvoz zadnjega desetletja, z novo ploščo poizumlja svoj slog, a se sočasno vrača h koreninam: k melanholičnim R & B-baladam, odpetim z veličastnim falzetom, ki mu laskajo razkošni aranžmaji epskih razsežnosti. Pompozne podlage se tokrat večidel prepustijo vplivom synthpopa osemdesetih let, s katerim se je pevec spogledoval že prej. Plošča pusti mešane občutke, kar deloma pojasni nabor sodelavcev: pretirano melodramatične žalostinke, ki zvenijo za časom in kvarijo sicer odlično povprečje plošče, so maslo švedskega producenta Maxa Martina, odgovornega za dobršen del največjih pop uspešnic zadnjih dvajsetih let, drznejše skladbe pa podpisujeta avantgardni producent Oneohtrix Point Never in Kevin Parker, frontman Tame Impale. Več

  • Goran Kompoš

    3. 4. 2020  |  Mladina 14  |  Kultura  |  Plošča  Za naročnike

    Nine Inch Nails: Ghosts V & VI

    Odkar je bila razglašena pandemija koronavirusa, je bila skoraj vsaka nova plošča – še posebej tiste z razpoloženjsko instrumentalno glasbo – hitro označena za soundtrack za dni, ki jih preživljamo v samoizolaciji. Verjetno prvo, ki se tudi tematsko eksplicitno sklicuje na sedanje dogajanje, pa sta prejšnji petek objavila Trent Reznor in Atticus Ross, edina stalna (studijska) člana kultne industrialske zasedbe Nine Inch Nails. Tehnično gre sicer za dve plošči v skupni dolžini poltretje ure, sta pa obe del iste zgodbe. Dvojec ju je v znak solidarnosti s feni ponudil v obliki brezplačnega prenosa in pripisal, da je z glasbo poskušal ujeti mešane občutke žarkov upanja in popolnega obupa. Ker gre za temačno, tesnobno ambientalno glasbo, je na prvi pogled vse skupaj videti precej klišejsko. Toda če bi bil kdo poklican za to, da napiše uradno glasbeno spremljavo za vse, kar je – in še bo – posledica virusa, bi se Reznor in Ross verjetno znašla med najresnejšimi kandidati. Sodeč po novih ploščah upravičeno. Več

  • Bernard Nežmah

    3. 4. 2020  |  Mladina 14  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Napisani svet: Martin Puchner

    Avtor je selektiven, saj nekaj tisoč let skrči na 16 momentov. Seveda ne more mimo Homerja, Gilgameša, Biblije ter Sokrata, ki jih predstavlja skozi njihovo vlogo v tedanjih družbah. S tem poznavalcem literature ne prinese kaj dosti nove vednosti. Izjemna pa so njegova poglavja o Gutenbergu, Luthru, Cervantesu, Goetheju, »Komunističnem manifestu« ter Ahmatovi in Solženicinu. Očeta tiska seveda poznamo po revolucionarni iznajdbi, a Puchner nam prinese njegov bestseller – tiskanje formularjev za odpustke v nakladi 200 tisoč izvodov, ki pa ga umesti v duh časa: papež potrebuje denar za vojne proti Turkom in zato množično prodaja odpustke, da bi vnel množice, pa si pomaga še s tiskom protiturških traktatov. Luthru ne bi uspelo, ko bi njegove znamenite protipapeške teze ostale pribite na cerkvenih vratih, preobrat so dosegle, ko jih je natisnil in poleg njih še množico polemičnih pamfletov, tako da je veljal za najbolj branega avtorja v Nemčiji, ki je v svojem času izdal tretjino vseh tedaj objavljenih del. Ahmatova je kot pesnica slovela že v carski Rusiji, pod Stalinom je preganjana živela v osami, in ko jo obišče I. Berlin, ga sprejme v sobi, polni revščine, kjer mu postreže le s kuhanim krompirjem, a Britanec odide od nje povsem očaran. Ne očarljiva Pepelka, ampak ženska duha, ki pod režimom, v katerem svojih pesmi ne sme niti zapisati, stavi na spomin in se jih nauči na pamet in enako store njene prijateljice, ki poeme skupno ohranijo za dobo samizdata in tamizdata. Več

  • Matej Bogataj

    3. 4. 2020  |  Mladina 14  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Frank Herbert: Mesija s peščenega planeta

    »Posameznega ljudstva ne more doleteti večja nesreča, kot če pade v roke samooklicanega Junaka,« se glasi podzemni tok prerokbe, opozorilo očeta ekološkega migranta na Puščavski planet, ko prepozna nevarnost sklopa prerokb in eshatologijo nepomembnega bojevitega puščavskega ljudstva v pregnanstvu. Paul Atreides, Muad’dib, plod stoletnih plodilnih strategij spolitiziranih vojščaških nun, v prejšnji knjigi obračuna z dinastijo, ki je umorila njegovega očeta, in začne širiti svoj džihad po vesoljskih prostranstvih. Žrtve grejo v milijarde, saj puščavsko ljudstvo presušenemu pesku prilagojene okrutnosti implementira na večino znanega sveta. Otroci recimo po bitki koljejo ranjene nasprotnike in jok je neoprostljiva poraba najdragocenejšega: vode. Več

  • Lara Paukovič

    3. 4. 2020  |  Mladina 14  |  Kultura  Za naročnike

    Zaljubi se na slepo

    Formula je preprosta: izberi petnajst žensk in petnajst moških, postavi vsakega v izolirano sobo, v kateri ga od drugih ločuje kompaktna modra stena, priskrbi mu malo alkohola in ga pusti, da se pogovarja – da človeku na drugi strani stene, ki ga tako ali tako ne vidi, brez filtra zaupa svoje (domnevno) najgloblje misli, želje in strahove. Sčasoma se bodo nekateri udeleženci zaljubili v eno izmed oseb, s katero se pogovarjajo, izkoristili bodo možnost, da jo zaprosijo za roko, čeprav je še vedno ne vidijo, in po ganljivem srečanju v živo se bodo začele priprave na poroko. Še en ljubezenski resničnostni šov pač, tako kot na primer Sanjski moški, Sanjska ženska, hrvaški Gospod Popolni, ki se je pred kratkim predvajal pri nas, ali fantastično bizarna Ljubezen po domače – a zakaj se je ravno Love Is Blind (Ljubezen je slepa) takoj uvrstil med najbolj gledane naslove na Netflixu in razvnel burne razprave na družabnih omrežjih, o njem pa so se razpisali mediji, kot so Guardian, New Yorker in New York Times? Ne zato, ker bi bil šov tako cringe kot na primer Ljubezen po domače (v tujini Farmer Wants A Wife), ki ga je večina gledala iz objestnosti in si potihoma oddahnila, ker ima v glavi malo več soli kot tekmovalci, ampak ker se zdi, da so gledalci prav zares kupili domnevo, da je z nekom mogoče stkati trdno vez, četudi ga ne vidiš. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    3. 4. 2020  |  Mladina 14  |  Kultura  Za naročnike

    Trinajst mesecev v letu

    Ko sem leta 2005 pisal zgodovino slovenskega filma, sem sklenil, da bom vanjo vključil tudi vse tuje filme, pri katerih so sodelovali slovenski filmarji, bodisi režiserji, direktorji fotografije, scenografi, kostumografinje ali igralci in igralke. Zato sem si nabavil tolste knjige z najavnimi špicami vseh italijanskih, nemških in avstrijskih filmov – v teh bi najverjetneje našel kakega Slovenca. V šestdesetih in sedemdesetih letih so namreč pri nas filme snemali prav Italijani, Nemci in Avstrijci, zato je bilo povsem mogoče, da bi italijanski, nemški in avstrijski producenti kakega Slovenca angažirali tudi pri filmih, ki jih niso snemali v Sloveniji. Več

  • Izak Košir

    3. 4. 2020  |  Mladina 14  |  Kultura  |  Dogodki

    Freud, Netflix

    Na Netflixu si lahko od 23. marca ogledate najnovejšo serijo o Sigmundu Freudu, utemeljitelju psihoanalitične šole v psihologiji, ki uči, da podzavestni motivi naše duševnosti vplivajo na številne oblike našega vedenja. Gre za avstrijsko-nemško koprodukcijo, ki si jo lahko predvajate tudi v angleški sinhronizaciji. Prva sezona ponuja osem epizod in se osredotoča na življenje mladega Freuda (igra ga Robert Finster), ki skuša leta 1886 na Dunaju razvozlati različne misterije, družbo pa mu delata medij Fleur Salomé (Ella Rumpf) in policist Alfred Kiss (Georg Friedrich). Scenarij spaja resnične dogodke in jih nadgrajuje z nadnaravnimi vložki, kar so nekateri TV-kritiki presenetljivo označili za poživljajoče. Več

  • Stanka Prodnik

    3. 4. 2020  |  Mladina 14  |  Kultura  |  TV  Za naročnike

    Ne sosed, le vrag bo mejak

    »To so naši domoljubi, ki služijo domovini,« je Matej Tonin dejal Urošu Slaku v torek zvečer, ko ga je ta vprašal o dodelitvi policijskih pooblastil vojski, ki naj bi veljala po 37. a členu zakona o obrambi. »Naj bodo ljudje brez skrbi.« Več

  • Saša Eržen

    3. 4. 2020  |  Mladina 14  |  Kultura  |  Hudo

    Igra strmenja

    V povprečju naj bi človek z vekami utripnil približno petnajstkrat v minuti. Ker lahko mežikanje do neke mere nadzorujemo, je primerno tudi za postavljanje rekordov. Neuradni svetovni rekord v neutripanju z vekami naj bi znašal le sekundo manj kot 41 minut, ko sta se v strmenju pomerila Avstralca na dobrodelni prireditvi, v solo nemežikanju pa naj bil rekorder filipinski igralec in voditelj, ki ni niti trenil z očesom celo uro, 17 minut in tri sekunde. Igro strmenja se lahko gremo brez pripomočkov, obstaja pa tudi samooklicana uradna družabna igra, world series stare off official game, ki zadevo popelje na višjo raven. Igra zahteva najmanj tri igralce, ki morajo biti stari vsaj osem let; medtem ko si dva nepremično strmita v oči, je tretji sodnik. V kompletu sta plastična obroča, ki si ju igralca natakneta okoli čela, nato pa nanju pritrdita sestavljivi tridelni distančnik, ki njuni glavi ohranja na varni in ves čas enaki razdalji. Ko eden od igralcev pomežikne, mu sodnik pokaže rdeči karton. Komplet vsebuje tudi 23 kart z nalogami za motenje soigralčeve pozornosti, od prdenja z ustnicami, do oglašanja lačne mačke, vrtanja po nosu ipd. Več

  •  |  foto: Igor Škafar

    3. 4. 2020  |  Mladina 14  |  Kultura  |  Ulice

    Gregor 

    Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    3. 4. 2020  |  Mladina 14  |  Kultura  |  Portret  Za naročnike

    Ana Malalan Čeligoj, ustanoviteljica platforme Anselma

    Najprej je bil mamin star šivalni stroj. Ana Malalan Čeligoj ga je odkrila v času, ko je hodila v šesti razred osnovne šole, in se iz radovednosti odločila, da ga preizkusi. »Prebrala sem navodila, nekje staknila stare rjuhe in poskušala sešiti krilo,« se spominja. O dizajnu takrat ni razmišljala, bolj jo je zanimala izvedbena plat. Nastala je prva improvizirana kolekcija, pri kateri je bilo »vse narejeno narobe, a sem jo kljub temu ponosno nosila«. Ni obupala, temveč je še naprej – ko je obiskovala srednjo oblikovno šolo v Ljubljani, kamor se je pri trinajstih preselila z rojstnega Krasa – pridobivala šiviljsko znanje; nekaj pri pouku o šivanju in krojenju, predvsem pa pri naslednjih samostojnih poskusih šivanja lastnih oblačil. Proti koncu srednje šole ji je šlo že tako dobro, da je začela šivati za prijateljice in znanke, v začetku študija pa je oblačila po naročilu izdelovala tudi za druge. Več

  • Uredništvo

    2. 4. 2020  |  Kultura

    Iniciativa #ŽURAMDOMA ima že več kot 400 tisoč sledilcev

    Iniciativa #ŽURAMDOMA, s katero Kurzschluss preko svojih družbenih omrežij mlade v času (samo) izolacije poziva k varnemu druženju na daljavo, nadaljuje svojo turnejo virtualnih žurov po Sloveniji. V petek, 3. aprila ob 20.00 bo svoje techno vibracije širil Damir Hoffman. Več

  • DK, STA

    2. 4. 2020  |  Kultura

    Plečnikov stadion na seznamu najbolj ogroženih primerov kulturne dediščine

    Europa Nostra, mreža organizacij za zaščito kulturne dediščine, je objavila seznam sedmih najbolj ogroženih primerov evropske kulturne dediščine za leto 2020, med katerimi je tudi stadion arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani. Na razpis za vključitev v program Europe Nostre in Inštituta Evropske investicijske banke, je Plečnikov stadion prijavilo Društvo arhitektov Ljubljana. Kot so zapisali na svoji spletni strani, so nominacijo pripravili zato, ker si prizadevajo za ohranitev in ponovno uporabo stadiona v njegovi izvirni obliki. Več

  • Damjana Kolar

    2. 4. 2020  |  Kultura

    TV napovednik od četrtka do nedelje

    Tokrat priporočamo prvi del dokumentarnega portreta Pogovori s Putinom, ki jih je dve leti snemal ameriški režiser Oliver Stone, kultno britansko komedijo Monty Python: Smisel življenja, film V senci drevesa, črnohumorno miniaturo o rojevanju spirale nasilja, film Ljubezen in prijateljstvo, nekonvencionalno kostumsko romanco po romanu Jane Austen, dokumentarec Vivienne Westwood - pankovska aktivistka, ki celostno prikaže življenjsko in ustvarjalno pot družbeno vplivne, znamenite britanske modne oblikovalke in aktivistke. Več

  • Uredništvo

    1. 4. 2020  |  Kultura

    Finančna pomoč glasbenikom, samozaposlenim v kulturi

    SIGIC - Slovenski glasbenoinformacijski center pripravlja akcijo za finančno pomoč glasbenikom, samozaposlenim v kulturi, ki se bo začela 6. aprila, ko bo od 12. ure naprej možno zaprositi za pomoč preko spletnega obrazca. Sočasno vabijo tudi širšo zainiteresirano javnost, da z donacijami Prazniku glasbe pripomore k podpori še večjega števila glasbenikov. Več

  • DK, STA

    31. 3. 2020  |  Kultura

    »Ni razloga, da bi se pomoč odreklo tistim, ki so delno samozaposleni«

    Društvo Asociacija pozdravlja ukrepe za blažitev posledic epidemije koronavirusa na področju kulture, ki jih predvideva predlog zakona, ki je v DZ. Predlagajo pa spremembe nekaterih členov, med drugim glede finančnih pogojev za pomoč in nabora upravičencev. Še nekatere predloge imajo za predvideni drugi sveženj ukrepov. Več

  • IK, STA

    31. 3. 2020  |  Kultura

    Simoniti na čelo filharmonije imenoval Šarca

    Minister za kulturo Vasko Simoniti je izdal odločbo, s katero je za novega vršilca dolžnosti direktorja Slovenske filharmonije imenoval glasbenika Mateja Šarca. Ta bo funkcijo v. d. direktorja opravljal od 2. aprila do imenovanja novega direktorja po izvedenem javnem razpisu, vendar najdlje eno leto. Več

  • Damjana Kolar

    31. 3. 2020  |  Kultura

    Na spletu novi slovenski filmi 

    Tokrat v paketu filmov akcije Vsi (filmi) doma prihajajo novi 3 celovečerni igrani filmi: Čefurji raus v režiji Gorana Vojnovića, Nahrani me z besedami režiserja Martina Turka in Babice revolcije v režiji Petre Seliškar, v mladinskem programu pa bo na ogled film Nika režiserja Slobodana Maksimovića. Več