-
6. 12. 2024 | Mladina 49 | Kultura Za naročnike
Kaj se je dogajalo nekoč, je znano. Pesnica, igralka, umetnica Svetlana Makarovič bi morala leta 2000 dobiti Prešernovo nagrado za pesniški opus. Nagrade ni sprejela, ker jo je isto leto – po čudnem postopku in v še bolj nenavadnih okoliščinah – dobil pater Marko Rupnik, ker je z mozaiki uredil papeževo kapelo. »To ni ista gora,« je rekla Svetlana Makarovič in odšla z odra.
-
6. 12. 2024 | Mladina 49 | Kultura
Vinci Vogue Anžlovar / Umrl je prvi zvezdnik neodvisne in samostojne Slovenije
Vincijev Selfie brez retuše (2016), kombinacija samokritike, samoočiščenja, odiseje, tripa, resničnostnega šova in ultimativnega selfija, ima najboljše tri minute v zgodovini slovenskega filma. Vinci najprej pove, da je Vinci, potem pa navrže svoj prvi spomin: »Oče je mamo vrgel skozi steklena vrata, tako da je bila vsa porezana.« Oče je nato mamo odpeljal v bolnišnico: »Tomažek si je naredil ovsene kosmiče in pridno počakal.« Potem Vinci pove, da je mama leta 1968 postala miss Slovenije, a so ji naslov vzeli, ker je bila že poročena, in da je igrala v Godinovem filmu Piknik v nedeljo.
-
6. 12. 2024 | Mladina 49 | Kultura Za naročnike
Kaj človeku ostane na koncu življenjske poti, ko se znajde sam pred seboj? Kaj je zares pomembno? Koliko veljajo naši dosežki in odnosi, ki smo jih zgradili? In kakšen pogum (in žrtev) terja, da živimo življenje tako, kot si želimo sami?
-
6. 12. 2024 | Mladina 49 | Kultura | Plošča
Juice WRLD: The Party Never Ends
Juice WRLD glasbo še naprej vztrajno izdaja tudi pet let po tragični smrti. Album z nespoštljivo ironičnim naslovom The Party Never Ends je že njegov tretji postumni dolgometražec – za življenja je izdal zgolj dva –, založniki pa vse bolj delujejo kot roparji grobov. Zdi se, da praskajo po dnu diskov s skicami in demo posnetki, ki jih avtor verjetno ne bi nikoli izdal, saj ne sežejo niti do gležnjev muziki, ki jo je ustvarjal na vrhuncu moči, a pokojni raper je zanje očitno še vedno molzna krava, iz katere lahko iztisnejo še nekaj novčičev, četudi s tem očrnijo njegovo zapuščino. To je absurdna izdaja, od uvoda do epiloga natrpana s podpovprečnimi verzi gostujočih zvezdnikov, ob katerih se protagonist verjetno obrača v grobu.
-
6. 12. 2024 | Mladina 49 | Kultura | Plošča
Britanski vinilometalec Djrum si je z nepredvidljivimi produkcijami epskih dolžin in tudi z ne ravno konvencionalnim lotevanjem didžejanja (med nastopi pogosto menja tempo, preskakuje med žanri ...) v zadnjih letih izboril posebno mesto v srcih svetovnega rejvarstva. S prvo založniško potezo po petih letih utrjuje in sčiščuje glavne značilnosti svojega sloga: radikalno in trdo ritmičnost, pri kateri bobni nepotrpežljivo kraljujejo v ospredju in vodijo ples neprestane igre referenc na tradicije techna, dubstepa, IDM-a, jungla, ambienta ... Skratka, izrazito britanska klubska muzika, ki hudo presega vlogo funkcionalnih didžejevskih orodij. Prvič tudi z začimbo Djrumovega igranja na flavte.
-
6. 12. 2024 | Mladina 49 | Kultura | Plošča
Father John Misty: Mahashmashana
John Tillman, nekoč bobnar zasedbe Fleet Foxes, danes pa eden najbolj nabritih kantavtorjev z ameriške indie scene, se vrača s ploščo Mahashmashana, ki je v številnih pogledih njegov magnum opus. Album po svoje zveni kot kulminacija najbolj bleščečih poglavij avtorjevega bogatega opusa, ki poleg plošč, izdanih pod psevdonimom Father John Misty, obsega še sedem albumov, ki jih je izdal pod svojim imenom. Njegova satirična, cinična, a vselej iskrena besedila, polna črnega humorja, so na dobršnem delu plošče obdana z razkošnimi orkestracijami, zimzelenimi melodijami in estetiko vintidž popa sedemdesetih let, ki tokrat zveni zares pristno in prefinjeno. Se je pa avtor ustrelil v koleno z zares čudovito, epsko in srce parajočo uverturo, nespornim vrhuncem albuma, ki letvico postavi malce previsoko.
-
6. 12. 2024 | Mladina 49 | Kultura | Plošča Za naročnike
Aprila letos je Nicolás Jaar v intervjuju za tednik Mladina obsežen večletni projekt Archivos de Radio Piedras opisal takole: »Gre za tri ure in pol dolgo fiktivno radijsko igro, ki se dogaja v Čilu v bližnji prihodnosti. V njej je veliko skladb, ki so najbližje popu od vseh mojih del doslej. Glasbo nasploh vidim kot zares ploden teren za prenašanje političnih sporočil, a pri tem projektu vse odpojem v španščini, sporočila so bolj relevantna za Čile ...« Toda pojdimo še malce dlje v preteklost. Jaar je leta 2020 napisal naročniško skladbo Piedras za koncert v Muzeju spomina in človekovih pravic v Santiagu. Iz tega nastavka je potem nastala omenjena radijska igra, ki v fragmentirani tehniki nametavanja radijskih vložkov, terenskih posnetkov, konkretnih zvokov in glasbenih kosov sledi fiktivni zgodbi in skoznjo reflektira čilsko kolonialno zgodovino in specifično Pinochetovo diktaturo, v podrobnostih pa temo analogno razširja tudi v prostor okradene, ukradene in etničnemu čiščenju izpostavljene Palestine. Njen izključno glasbeni izvleček in hkrati sklepno poglavje celotne pobude je zdaj postal dvojni album Piedras 1 & 2.
-
6. 12. 2024 | Mladina 49 | Kultura | Knjiga Za naročnike
Ne po naključju se v njih opira tudi na Kundero, saj misel tke počasi, mimo moderne hitrosti spletnih vsevednežev. »Človek, ki je napisal deset knjig, ima v informacijski džungli enako težo kot nekdo, ki deset knjig niti prebral ni.« Tega resda ne eksplicira, ampak reč je usodna: če erudit privoli v medijski pogovor z analfabetom, bo glede na instantni dialog postal banalen, če ga bojkotira, bo banalnež zavzel polje javnosti. A pisec zre še drugam. V teater, v katerem literaturo izganjajo iz gledališča, to pa namesto uprizarjanja dram ponuja vse več fragmentov političnega pamfletizma. In v sodobno založništvo, v katerem uredniki popravljajo politične nekorektnosti v delih Roalda Dahla, Agathe Christie, Marka Twaina, črtajo mizoginijo celo pri Shakespearu. Literaturo zdaj spravljajo na raven agitke, ob kakršni je Jančar odraščal. Cinizem sodobnosti prek diktata feminističnih gibanj, ki terjajo, da jim literati sledijo, ponavlja model sovjetskih »inženirjev duš«. Ta je književnikom zapovedoval, da s pisanjem soustvarjajo novi red naprednega komunizma, kjer so avtorjem črtali naslove, imena junakov, često kar celotne tekste.
-
6. 12. 2024 | Mladina 49 | Kultura | Knjiga Za naročnike
J. Bernlef je psevdonim nizozemskega pisca Hendrika Jana Marsmana (1937–2012), ki ga je povzel po flamskem konvertitu v krščanstvo in svetniku iz 8. stoletja, ker je bil njegov soimenjak znan pesnik. Tvarina uma, ki nas že z naslovom opominja na nesnovnost in neulovljivost zavesti, na meandre njenega generiranja in obnavljanja, je njegovo najbolj priljubljeno delo.
-
6. 12. 2024 | Mladina 49 | Kultura | Film Za naročnike
Neznosna lahkost kulture črtanja
Zavezniki so po drugi svetovni vojni prepovedali okrog 300 nemških filmov, posnetih v času tretjega rajha. Ti filmi so bili strupeni, toksični, nevarni, ksenofobični, konspirološki, antisemitski, nacistični. Z njimi ni bilo šale – zaviti so bili v zapeljiv celofan popularnih žanrov, toda narejeni so bili zato, da bi podžigali, delili, blatili, demonizirali, dehumanizirali. Da bi torej ubijali. Niso bili nedolžni. Tisti, ki so jih delali, niso mogli reči: to je le film, to je le film, to je le film, to je le film! Prav zato, ker niso bili le filmi, so jih prepovedali. Danes bi seveda rekli, da so jih črtali.
-
6. 12. 2024 | Mladina 49 | Kultura | Film Za naročnike
Cooper (John Hartnett), gasilec in družinski človek, hčerkico (Ariel Donoghue) odpelje na koncert oboževane Lady Raven (Saleka Shyamalan), nove senzacije, toda ko opazi, da so vse vhode v areno blokirali specialci, nekega prodajalca mercha premami, da mu razkrije, kaj se dogaja – policija je na koncert zmamila skrivnostnega serijskega morilca, imenovanega Mesar. Ta arena, ta koncert je past zanj. Jasno, Mesar je Cooper. Ker je Trap, ki malce spominja na De Palmove Kačje oči (odvrtele so se v športni areni), posnel M. Night Shyamalan, pričakujte preobrate, žanrske piruete in absurdne klimakse, ozaljšane z obešenjaškim, skoraj hitchcockovskim humorjem, ki vas mimogrede sili tudi v perverzno navijanje za serijskega morilca – nenehno upate, da mu bodo zabavni triki, s pomočjo katerih skuša pretentati »sovražno« okolje in se izmuzniti, uspeli. Pazi, Mesar! Zbeži! Tesno bo! Napeto!
-
6. 12. 2024 | Mladina 49 | Kultura | Film Za naročnike
Robert Zemeckis je daleč od Forresta Gumpa, Brodoloma in Stika, sploh pa od trilogije Nazaj v prihodnost, toda vse to zdaj nostalgično sintetizira v eksperimentalnem filmu Tukaj, v katerem fiksna kamera strmi v življenja, ki se – iz slik v sliki – prižigajo v dnevni sobi. Trik je v tem, da se ta soba nahaja v kolonialni primestni hiši, ki stoji tam, kjer so se nekoč sprehajali dinozavri, kjer so se nekoč ljubili staroselci in kjer se je nekoč rodil Benjamin Franklin, v dvajsetem in enaindvajsetem stoletju v tej dnevni sobi živijo številni pari (izumitelji, piloti, libertinke, trgovski potniki ipd.), sredi dvajsetega stoletja, v dobi Forresta Gumpa in Jenny, pa se v njej ljubita angelska najstnika Richard in Margaret, ki ju igrata digitalno pomlajena Tom Hanks in Robin Wright ( ja, digitalno pomlajena kot Robert De Niro v Scorsesejevem Ircu).
-
6. 12. 2024 | Mladina 49 | Kultura | Film Za naročnike
Vaiana, uporniška hči strogega poglavarja, polinezijska Belle, ki je v prvi Vaiani svoj otok – tipično disneylandsko »aladinsko« skupnost – odrešila uroka in ga s tem osvobodila, se zdaj – spet s prijatelji, še večjo navigacijsko vnemo, a plitvejšimi emocijami in manj catchy štikli – odpravi na osvobojanje oddaljenih, »eksotičnih« otokov, s katerimi je njen otok izgubil stik, toda pot do reunifikacije je postlana z nevarnostmi, viharji, valovi, pirati, leviatani in prekletstvi, ki jih mora premagati, kar pa ni težko, saj jo nosi žar opolnomočenja (pozabite na princa!), ki ga je sama – leta 2016, tik pred eksplozijo gibanja #MeToo – nekako anticipirala. Disney je hotel leta 2016 z Vaiano proslaviti izvolitev Hillary Clinton, a so njegove sondaže zgrešile, zdaj pa je to ponovil – z Vaiano 2, skoraj rimejkom, je hotel proslaviti izvolitev Kamale Harris, a so tudi njegove sondaže spet zgrešile.
-
6. 12. 2024 | Mladina 49 | Kultura | Film Za naročnike
Božič sam po sebi ni nič – potreben je razlog za božič. Farsa Nepričakovan božič se zato dogaja poleti v Dolomitih – da bi lahko dobili nepričakovan razlog za božič. Ko namreč hotelirja Dannyja DeVita obišče hči z možem in desetletno Abbie (Lucy DeVito), se obetajo božanske počitnice, toda ko Abbie izve, da se njena starša ločujeta in da je dedkov hotel poln gostov, ki so prav tako skozi v težavah, sklene, da bodo v hotelu ustvarili božično atmosfero – z drevescem, lučkami, džinglanjem in panettonejem vred. Božič konča vse vojne, reši težave, uredi svet.
-
6. 12. 2024 | Mladina 49 | Kultura | Film Za naročnike
Saj poznate tiste čedne mormonske fante, ki kar žarijo od zanosne vljudnosti in sosedske ljubeznivosti – in trkajo na vrata. V morbidnem, klavstrofobičnem Heretiku, gnanem z aristotelovsko enotnostjo kraja in časa dogajanja, pa imate dve čedni mormonski dekleti, misijonarki, sestro Barnes (Sophie Thatcher) in sestro Paxton (Chloe East). Ja, žarita od vljudnosti in ljubeznivosti in naivnosti. In ja, potrkata na vrata. Odpre jima Hugh Grant (alias gospod Reed), toda ne Hugh Grant z Notting Hilla, temveč Hugh Grant iz pekla. Paddington 2 ni bil še nič. Kar pa naj vas nikar ne zavede – še vedno je šarmanten, še vedno je rahlo zmeden in izgubljen, še vedno je zabaven in še vedno je zapeljiv, le da ju ne skuša zapeljati v romantično zvezo s sabo, marveč v romantično zvezo z edino pravo religijo, »the one true religion«. Ne da je njuna agenda kaj bistveno drugačna – tudi onidve gresta nadenj z religijo. In v tej stari, samotni, temačni, brezizhodni vili, ki ni brez globokih, prostranih, gotskih katakomb, se zgodi spopad civilizacij. Trk teologij. Ven – v svobodo – ne moreta, telefon pa ne vleče.
-
6. 12. 2024 | Mladina 49 | Kultura | Film Za naročnike
Slovenski filmar z daleč največjim opusom je Julij Zornik – oblikovalec zvoka. Njegove zvočne pokrajine so mojstrovine. Unikatne. Sui generis. Takšna je tudi njegova zvočna pokrajina v filmu Pa tako lep dan je bil. Toda če to zvočno pokrajino odmisliš, ostane le sprehajanje po slovenskem gozdu. In občasno opotekanje in spotikanje. Tu ni nobene napetosti, kaj šele urgentnosti, a bi morala biti, saj gre za triler o štirih prijateljicah, Manci (Katarina Čas), Trini (Nina Ivanišin), Izi (Tina Vrbnjak) in Taji (Ula Furlan), ki v gozdu, kjer naj bi preživele »sestrski« vikend, trčijo ob »naravo«, »naravne« moške in »naravne« rituale, kot so seksizem, mizoginija in objektiviranje žensk. Razlog več, da vsaka komunikacija izgleda kot posilstvo ali pa uvod vanj. Še celo reševalci so nadlegovalci. Klop – Ixodoidea – tu ni najhujše, kar se ti lahko zgodi.
-
6. 12. 2024 | Mladina 49 | Kultura Za naročnike
Vas zanima, kaj je Špela Rozin zabrusila režiserju filma Bitka na Neretvi? Ali pa, kako je Olga Kacjan kot otrok za zabavo igrala umiranje iz La bohème? Dokumentarna televizijska serija v šestih delih Protagonistke – 6 velikih slovenskih igralk, ki bo premierno prikazana ta četrtek, 12. decembra, na velikem platnu Linhartove dvorane Cankarjevega doma v Ljubljani (glede predvajanja na malih ekranih pa se trenutno še dogovarjajo), odstira zaveso v (notranji) svet šestih ikon slovenskega filma, gledališča in televizije, rojenih med letoma 1942 in 1952: Špele Rozin, Teje Glažar, Jožice Avbelj, Olge Kacjan, Marinke Štern in Marijane Brecelj.
-
6. 12. 2024 | Mladina 49 | Kultura Za naročnike
Njihova skupna pot se je začela pred dobrimi 20 leti in od blizu smo jo imeli priložnost – in čast – spremljati tudi na Mladini. Avtor vizualne podobe naše revije je bil takrat Matevž Medja iz Gigodesigna, njegov asistent pa Damjan Ilić. Šef mu je v samostojno oblikovanje prepuščal vse več in več naslovnic Mladine, ko pa je Ilić Gigodesign zapustil, mu je projekt predal kot »doto«. Potem sta skupaj z Ivianom Kanom Mujezinovićem, še enim tedaj mladim oblikovalcem, s katerim sta delila enake poglede na oblikovanje, dobila povabilo Mladininega kreativnega direktorja Roberta Botterija, da bi v sodelovanju z njim zasnovala novo celostno podobo revije (2004). Kasneje sta zasnovala še eno (2011), do danes pa sta oblikovala tudi že okoli tisoč Mladininih naslovnic.
-
6. 12. 2024 | Mladina 49 | Kultura | Dogodki
Do 16/02
-
6. 12. 2024 | Mladina 49 | Kultura | TV Za naročnike
TV komentar / Petelinjenje s premierom
V oddaji 24ur so se za nedeljski intervju s premierom Robertom Golobom odpeljali na Blejski grad. Blejski grad? Naj bi bila v tem kakšna simbolika? Žal je ni. Je bil po naključju tam premier? Tudi ne. No, nismo razumeli, bilo je čudno in prisiljeno. Razumeli bi, če bi ostali v sobi z razgledom, pač nekako svečano je delovalo, vsaj nekaj. A kaj, ko so se premier in novinarja Maja Sodja in Miha Drozg z vsakim novim sklopom vprašanj prestavili na novo lokacijo in nam to »zdaj gremo pa še malo bolj desno po dvorišču« tudi demonstrirali. Škoda, škoda, sploh ker so bili sicer kamermanovi prebliski učinkoviti in zanimivi, sploh posnetki premiera iz profila.
-
6. 12. 2024 | Mladina 49 | Kultura | Hudo
Dilema, ali kupiti naravno ali umetno smrečico, je spet tu. Nekateri prisegajo na plastično različico, ki naj bi zdržala vse božične in novoletne praznike v življenju ter celo prehajala iz roda v rod, kar naj bi bilo prijazno do okolja, dasiravno je večina izdelana na Kitajskem, prav vse pa iz nafte. Ljubitelji neponarejenih drevesc medtem trdijo, da so v dobrobit planeta le lokalno vzgojene in posekane smrečice, ki so biorazgradljive ter se tako po odsluženem decembrovanju vrnejo v naravo kot kompost ali zastirka, če kupimo posajene v loncih, pa v sebi nosijo še potencial pogozdovanja. Nečesa pa prave smrečice v tekmi z umetnimi le ne zmorejo – biti polovične. Plastična smrečica polovičnica, ki je prodajna novost, omogoča prihranek prostora, saj jo na kovinskem stojalu postavimo ob steno, tako da ni preveč v napoto. Naprodaj so različno visoka poldrevesca. Obstaja tudi kotna smrečica, ki je polovica polovične; pri obeh lahko plastične vejice po želji upogibamo sem ter tja, kar zna priti prav pri ustvarjanju privida celovitosti.
-
6. 12. 2024 | Mladina 49 | Kultura | Ulica
-
6. 12. 2024 | Mladina 49 | Kultura | Portret Za naročnike
S solo avtorskim prvencem Küšni me, plesnim performansom, ki ga je v produkciji zavoda Emanat konec maja premierno predstavil v Plesnem teatru Ljubljana, je najbrž redkokoga pustil ravnodušnega. V plesni predstavi je v motivu prekmurskega pozvačina, ki v značilni pisani opravi vabi na poročno slavje, združil prekmursko ljudsko izročilo in lastno kvirovsko identiteto. Zametke uprizoritve je črpal iz osebne izkušnje in procesa, ko je za bratrančevo poroko opravljal vlogo pozvačina. Prekmurska tradicija vedrega in živahnega lika, ki vabi na slavje, pri tem pa je odet v barvite trakove, perje in cvetje, mu je razprla razmislek o kompleksnosti lastne (kvir) identitete. Spoznal je, da se mora vrniti spet k svojemu jedru, k prekmurščini, ki jo je včasih skrival, h koreninam, kjer je ogromno zanj še neraziskanega bogastva.
-
6. 12. 2024 | Kultura
REJVikend / Vodnik po klubskih dogodkih
Ne veste, kam v petek in soboto zvečer? Preverite, kaj smo izbrali za vas.
-
5. 12. 2024 | Kultura
30 let lepote, znoja in žuljev
V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova bodo danes ob 18.30 odprli razstavo ob 30. obletnici Društva za sodobni ples Slovenije z naslovom 30 let lepote, znoja in žuljev. Sledi premiera predstave Konstelacije prizadevanj.
-
5. 12. 2024 | Kultura
V prostorih Cirkulacije 2 (podhod Ajdovščina) bo od 5. do 11. decembra med 10 in 18. uro potekal 10. sejem umetnin ART-MUS, stičišče umetnikov in umetnic, ki skozi svoja dela razkrivajo raznolikost in bogastvo umetniškega izraza v Sloveniji.
-
5. 12. 2024 | Kultura
Prepad med gonom in razumom ter javnim in zasebnim
Na Velikem odru Mestnega gledališča Ljubljanskega (MGL) bo danes ob 20. uri premiera vedno aktualne komedije Ta veseli dan ali Matiček se ženi osrednje osebnosti slovenskega razsvetljenstva Antona Tomaža Linharta, ki jo je režiral Diego de Brea..V ospredju je tokrat prepad med gonom in razumom ter javnim in zasebnim.
-
4. 12. 2024 | Kultura
Ta razstava je prejela Turnerjevo nagrado
Škotska umetnica Jasleen Kaur je letošnja prejemnica Turnerjeve nagrade, ki jo je prejela za svojo samostojno razstavo Alter Altar (Spreminjati oltar) v razstavišču Tramway v Glasgowu. V središču je instalacija avtomobila, ki ga prekriva ogromen kvačkan prt, poročajo tuje tiskovne agencije.
-
4. 12. 2024 | Kultura
V Slovenskem narodnem gledališču (SNG) Nova Gorica bodo drevi premierno uprizorili komično dramo Pogovori po seksu irskega avtorja Marka O'Hallorana. Režijo prve slovenske uprizoritve je prevzela Tijana Zinajić, v glavni vlogi igra Medea Novak.
-
4. 12. 2024 | Kultura
V Kinodvoru bodo 9. decembra odprli 40. Festival LGBT filma s projekcijo z rožnatim zmajem nagrajenega slovenskega kratkega filma Vmes Petre Hrovatin ter grškim celovečernim filmom Poletje s Karmen Zahariasa Mavroidisa. Letošnji festival bo do 16. decembra ponudil 22 igranih celovečernih filmov in dokumentarcev ter 22 kratkih filmov. Filmi prihajajo iz 35 svetovnih kinematografij in prinašajo raznolike LGBT+zgodbe, v fokusu letošnje izdaje pa je italijanski film.