• Borja Borka

    27. 5. 2022  |  Mladina 21  |  Kultura  |  Plošča

    Black Star: No Fear of Time

    Leta 1998 je dvojec Black Star postregel s prvencem, ki velja za enega od vrhuncev poznega obdobja zlate ere hiphopa. Nadaljevanje smo nestrpno pričakovali, a ga ni bilo. Do zdaj. Neverjetnih 24 let kasneje sta Yasiin Bey (nekoč Mos Def) in Talib Kweli le mukotrpno pokrpala in končala drugi album. Po besedah slednjega je nastajal štiri leta v hotelskih sobah in zaodrju šova Dava Chappella. Tako tudi zveni. No Fear of Time deluje nametano in sestavljeno, kot da je delan po kosih in ne v naletu, in to čeprav je celotno produkcijo podpisal šampion ameriškega podtalja Madlib. Iz vse nedodelanosti pa na trenutke tu in tam zasije subtilni odtenek surove lucidnosti. Napol spečeno. Več

  • Borja Borka

    27. 5. 2022  |  Mladina 21  |  Kultura  |  Plošča

    Florence + The Machine: Dance Fever

    Florence Welch se je v zadnjih 15 letih uveljavila kot ena najizvirnejših, negeneričnih in avtorsko prepričljivih zvezdnic miljeja popa. Z gromkim glasom, ki trese gore. Izhodišče njenega petega albuma je koreomanija, pojav nekontroliranega skupinskega plesa, znan iz srednjega veka. Največji glasbeni navdih pa je Iggy Pop. Zanimiva kombinacija. Dance Fever je slogovno nemiren izdelek, na katerem se avtorica resno posveti premisleku o svojih dosežkih in temu, kaj ti pomenijo v kontekstu njenega načina življenja. Ključno, ne brez kančka humorja in samoironije. To je sklenjena plošča prefinjenega občutka za pisanje besedil in dramatičnih, glasnih, epskih, pretiranih in motivacijskih refrenov. Pop v svoji res suvereni obliki. Več

  • Gregor Kocijančič

    27. 5. 2022  |  Mladina 21  |  Kultura  |  Plošča

    Ravyn Lanea: Hypnos

    Hypnos ni prvenec, ki bi zgolj veliko obetal za prihodnost mlade chicaške pevke: odkar jo je v producentsko varstvo vzel wunderkind Steve Lacy iz zasedbe The Internet, je 23-letna Ravyn Lanea zasijala v vsem svojem potencialu. Poleg Lacyja ploščo podpisujejo še drugi izjemni producenti, kot so Sango, Kaytranada in Monte Booker, katerih igrivi prijemi resnično laskajo avtoričinemu ležernemu in zasanjanemu, a skorajda zunajzemeljsko psihedeličnemu slogu R & B-ja. Ta se klanja klasični zapuščini izvajalk, kot je na primer Brandy, hkrati pa je močno zazrt naprej – v napredno mislečo, prefinjeno vejo (neo)soulovsko, sytnhfunkovsko obarvanega R & B-ja, polnega božanskih, eteričnih harmonij, ki je – upajmo – prihodnost žanra. Več

  • Jaša Bužinel

    27. 5. 2022  |  Mladina 21  |  Kultura  |  Plošča  Za naročnike

    The Smile: A Light for Attracting Attention

    Čeprav je Radiohead znan po odklonilnem odnosu do ponavljanja samega sebe, tudi on ni odporen proti zahtevam glasbene industrije. Lani je izšla posebna ponovna izdaja kultnih albumov Kid A in Amnesiac ter drugega ekskluzivnega materiala. Toda frontman Thom Yorke in kitarist Jonny Greenwood, gonilni sili enega vplivnejših britanskih bendov zadnjih 30 let, med pandemijo nista počivala na lovorikah. Za ritmične aranžmaje frišnega karantenskega materiala in starih zamisli, ki sta jih razvijala zadnja leta, sta angažirala bobnarja Toma Skinnerja, ki smo ga pri nas že večkrat gledali v družbi londonskih jazzerjev iz zasedbe Sons of Kemet. Pod imenom The Smile se je trio prvič predstavil na lanskem spletnem koncertu v sklopu Festivala Glastonbury. Če smo zaradi Skinnerja pričakovali zasuk proti jazzovskim vodam, smo se motili. Prvenec skupine The Smile je veliko bližje Radioheadovemu materialu zadnjih let kot vsi drugi stranski projekti članov skupine skupaj. Več

  • Bernard Nežmah

    27. 5. 2022  |  Mladina 21  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Christel Petitcollin: Kako razmišljati bolje

    Kadar avtorica popularni priročnik nadgradi z novo knjigo na isto temo, je to znak, da prvotno delo ni delovalo na bralce, da bi se skozi branje predrugačili. V isti koži bodo poskusili v drugo. Več

  • Matej Bogataj

    27. 5. 2022  |  Mladina 21  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Markus Werner: Kmalu nasvidenje

    Markus Werner (1944–2016), švicarski prozaist, popisuje življenjske zaplete zagnanega varuha nepremične kulturne dediščine Lorenza Watta, zbiralca starih stolov in precej zasedènega možaka, ki med potovanjem po severnoafriških letoviščih doživi infarkt. Kmalu nasvidenje je skoraj afterparty, kakor ga povzema neznanemu poslušalcu pretežno iz bolniške postelje. Očitno je našel dovolj trpežnega, saj je eruptivni monolog tipično starčevsko godrnjanje, ki ravno zaradi zakrčenosti pred novim in spontanim ni brez humornih prebliskov in elegantnih izpeljav. Več

  • Borja Borka

    27. 5. 2022  |  Mladina 21  |  Kultura  Za naročnike

    Kralj Shabaka

    V Ljubljano se po štirih letih vrača eden ključnih koščkov mozaika »novega londonskega jazza«, mini pleh ustroj Sons of Kemet. Njegov vodja, saksofonist in klarinetist Shabaka Hutchings, ki pogosto zvedavo poseže še po neštetih drugih pihalih, je hkrati najprepoznavnejši obraz te scene, zadnja leta izrazito priljubljene ne le med pripadniki zrelejših generacij, ampak tudi med mladežjo. Hutchings je torej njeno prvo ime, a ne le zato, ker je znan po izjemni disciplini, delovnem etosu, studioznosti in nekakšni zenovski mirnosti. Hkrati se je vzpostavil tudi kot prava ikona. Celo sobendaši ga na odru označujejo za superjunaka. No, sam je glede tega precej bolj zadržan. »To je vtis, ki si ga ustvarijo ljudje in je plod tega, kar pač počnem na odru,« je povedal za Mladino. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    27. 5. 2022  |  Mladina 21  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Izginjanje

    »Napisi padajo, padajo v blato, v dno naše stvarnosti, na tla sebičnosti, v prepad,« je pel Tomaž Pengov v pesmi Napisi padajo. Potem je omenil »blato našega časa« in »široka usta obljub« ter nadaljeval: »Napisi padajo, padajo, padajo.« In končal: »Napisi padajo – kdaj bomo mi?« Kaj vse to pomeni? Za kakšne napise gre? Pesem je izšla leta 1978 na singlici pri založbi ŠKUC – na drugi strani je bila Črna pega čez oči, uglasbitev pesmi Frana Milčinskega Ježka. Napisi padajo pa je bila uglasbitev pesmi koroškega pesnika Andreja Kokota, ki je lepo ujel tedanjo tesnobo koroških Slovencev in strahovlado koroškega Heimatdiensta, skrajno desničarske organizacije, slavilke etnično čiste Koroške. Napisi, ki padajo, so krajevne table z dvojezičnimi napisi – Heimatdienst zanje ni hotel slišati, kakor tudi ni hotel slišati za Slovence. Če ste vprašali Heimatdienst, potem so se koroški Slovenci leta 1920 na plebiscitu odločili za ponemčenje. Še huje: če ste vprašali Heimatdienst, potem na Koroškem sploh ni Slovencev. Obstajajo le tisti, ki so Windisch – »dobri«, »pridni« Slovenci, ki so se asimilirali in ponemčili. A to ni bilo še nič: Heimatdienst je hotel na vsak način ustvariti vtis, da Slovenci izvorno niso živeli na Koroškem, da torej niso tam doma (in avtohtoni), ampak so se tja priselili – kot neko divje, barbarsko, parazitsko pleme. Zato so heimatdienstovci podirali dvojezične napise – in to podiranje je spominjalo na nacistične pogrome in »kristalne noči«. Veliki protislovenski shodi, ki so jih prirejali, pa so spominjali na nacistične nürnberške baklade. Tistega v Celovcu – pompoznega, agresivnega in histeričnega Ortstafelsturma, napada na krajevne table – se je leta 1972 udeležilo več kot deset tisoč ljudi. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    27. 5. 2022  |  Mladina 21  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Snežni leopard

    Sloviti fotograf Vincent Munier in slavljeni pisec Sylvain Tesson – oba Francoza – se odpravita v Tibet, kjer hočeta videti snežnega leoparda, »duha gor«, plenilca, ki slovi po svoji fantomski diskretnosti. Težko boste videli previdnejšega predatorja. In težko boste videli osamljenejšega predatorja – snežni leopard je veliki Gatsby živalskega kraljestva. Skrivnosten, ekstremen, graciozen, mitski, osamljen. Ne, ni ga lahko videti. Zanj velja znani rek: če si paranoik, še ne pomeni, da te ne preganjajo. Snežni leopard je res ogrožen. Še huje: tudi ko ga posnameš, ne veš, da si ga posnel. Tudi ko ga posnameš, ga ne vidiš. Skrit je na vidnem mestu – kot pismo v Poejevem Ukradenem pismu. Munier pokaže stare fotografije, na katerih se vidi snežnega leoparda, toda sam najprej leta in leta sploh ni videl (in vedel), da ga je posnel. Snežni leopard se povsem zlije z okoljem. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    27. 5. 2022  |  Mladina 21  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Antigona – Kako si upamo!

    »Ne da sovražim – da ljubim, sem na svetu,« vzklikne Antigona, ki hoče na vsak način pokopati svojega brata Polinejka, izdajalca, čigar pokop je Kreon, vladar Teb, prepovedal. Toda Antigona, prepričana, da izpolnjuje voljo Bogov, vztraja – ne glede na strašne posledice. Hajmon, Kreontov sin (in Antigonin ženin), se nasadi na meč, Evridika, Kreontova žena, tudi, Antigona pa se obesi. Ne da sovraži – da ljubi, je na svetu! Slavoj Žižek, ki je pred nekaj leti tudi sam napisal svojo verzijo Antigone (in ki ne bi imel nič proti ženski voditeljici v slogu »okrutne« Device Orleanske), pravi, da je bilo osemnajsto stoletje Antigonino, devetnajsto Ojdipovo (kar je pogruntal tudi Freud), dvajseto pa spet Antigonino. Antigona je mit, nekaj dobrega, pozitivnega. Nič čudnega: ne da sovraži – da ljubi, je na svetu! »Nihče si ne drzne problematizirati Antigone. In to bi morali storiti,« pravi Žižek. Antigona je srečna, ne pa tragična oseba. »Umreti hoče častne smrti in želja se ji izpolni.« Antigona ni glas zatiranih. Ali kot slišimo: »Predraga Antigona, izključeni prav nič ne rabijo sočutja in skrbi privilegiranih. Nočejo, da drugi govore namesto njih. Ko si zanje govorila, si jih izdala še bolj kot tvoj stric – vzela si jim njihov glas.” Kreon “bolj pristno zastopa voljo in mnenje večine.« Kdo ali kaj bi bil danes Kreon? Bruselj, pravi Žižek: po eni strani deluje razsvetljeno (za abortus, poroke istospolnih ipd.), po drugi pa predpisuje strogo varčevanje – Kreon/ Bruselj je »globalni kapitalizem s človeškim obrazom«. Kdo ali kaj pa bi bila danes Antigona? Populistka, fundamentalistka – bila bi proti priseljencem, nastopala bi v imenu neke ožje identitete. Ja, tu bi bila, da ljubi, ne pa sovraži. Več

  • Izak Košir

    27. 5. 2022  |  Mladina 21  |  Kultura  |  Dogodki

    Pozor, kultura

    Premiera 29/05 ob 21. uri
    Več

  • Marcel Štefančič jr.

    27. 5. 2022  |  Mladina 21  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Top Gun: Maverick

    Ko se v vojaški topgunski bazi zberejo najboljši ameriški vojaški piloti, pa potrebujejo učitelja, ki bi jim pokazal, kako napasti in uničiti tajni obrat za bogatenje urana (»pod nadzorom odpadniške države«), ki ga ni mogoče napasti in uničiti (in pri tem preživeti), koga pokličejo? Točno – Petea Mitchella, alias Mavericka (Tom Cruise), »najboljšega med najboljšimi«, »najhitrejšega človeka na svetu«, zdaj testnega pilota, ki je na koncu Top Guna (1986) Stingerju, svojemu nadrejenemu, rekel, da hoče postati učitelj. Stinger je vzkliknil le: »Bog nam pomagaj!« Mavericku je že po nekaj mesecih vse padlo iz rok, a ostal je maverick – teliček, odpadnik, upornik. In ko ga zdaj, v Mavericku, imerzivnem kot spomin na mladost, vsi ti najboljši piloti zagledajo, ga ne gledajo le tako, kot da vidijo Boga, temveč tako, kot da vidijo Toma Cruisea. Vanj strmijo. Še vedno bi lahko prodal veliko pilotskih jaken, sončnih očal, kawasakijev in topless plakatov. Še vedno je zaletav, prebojen, neustrašen, nadzvočen, nepokoren, ravnodušen do hierarhij, tekmovalen, eksperimentalen, brezmejen, nevaren. Več

  • Stanka Prodnik

    27. 5. 2022  |  Mladina 21  |  Kultura  |  TV  Za naročnike

    Program: Stavkamo!

    Zaposleni na RTV Slovenija so v ponedeljek drugič v svoji zgodovini stavkali. Vendar niso preprosto izklopili programa, ampak so pripravili stavkovni program – ponedeljek je bil tako dan, ko je po dolgem času javno televizijo spet v svoje roke dobila profesionalna novinarska ekipa, vodstvo pa se je v skladu s stavkovnimi pravili moralo umakniti. Z odgovornimi uredniki vred. Več

  • Saša Eržen

    27. 5. 2022  |  Mladina 21  |  Kultura  |  Hudo

    Vodotopne kopalke

    Če boste pred poletjem v dar dobili kopalke, bodite sumničavo previdni. Lahko bi šlo namreč za potegavščino, pri kateri se boste iz oblečenih v kopalke v nekaj minutah prelevili v tako gole, kot vas je rodila mati. Na prvi pogled so videti kot običajne enobarvne moške kopalke, po zaslugi posebne tkanine pa se ob stiku s slano ali sladko vodo postopoma popolnoma razgradijo in kmalu ničesar več ne prepuščajo domišljiji opazovalcev. Letos so se pojavile tudi takšne, ki so izdelane iz poliestra, z nesumljivimi poletnimi vzorčki palm, banan, lam ali morskih psov, pri katerih se v vodi raztopijo le šivi, kopalne hlače pa razpadejo na koščke blaga. Z nekaj brskanja nam splet postreže tudi z žensko različico, vodotopnimi bikinkami. Na družinskem srečanju si lahko s pomočjo hudomušnih vodotopnih kopalk privoščite dežurnega šaljivca, na počitnicah poskrbite za zabavo s partnerjem, idealne so za fantovščine v bazenih, prav pa lahko pridejo tudi za maščevanje nezvestemu soprogu, ki se s tajnico odpravlja na »službeno« pot. Le na eno ne gre pozabiti, če jih bomo podarili – pred prvo uporabo jih nikakor ne smemo oprati. Več

  • foto: Igor Škafar

    27. 5. 2022  |  Mladina 21  |  Kultura  |  Ulica

    Lara 

    Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    27. 5. 2022  |  Mladina 21  |  Kultura  |  Portret  Za naročnike

    Oblikovalka nakita, ki je zasavskemu premogu vdihnila novo življenje

    Ljubitelji blišča in slave se ob podelitvah najpomembnejših nagrad v ameriški glasbeni in filmski industriji ne ukvarjajo le s tem, kdo bo zmagal v posamezni kategoriji, temveč tudi s tem, kaj je v darilnih vrečkah za povabljence in nominirance, ki jih organizatorji napolnijo z izdelki v skupni višini več deset tisoč dolarjev. Vsako leto so posebej zaželena roba, saj si za to, da bi vanje uvrstile svoje izdelke, prizadevajo številne znamke. Marjeti Hribar, slovenski oblikovalki nakita iz zasavskega premoga, se ni bilo treba – komaj nekaj mesecev po vzpostavitvi uradne spletne strani njenega nakita so ji iz Akademije snemalnih umetnosti kar na lepem poslali sporočilo, da ga želijo uvrstiti v darilni program grammyjev. Sprva je mislila, da jo kdo vleče za nos, a vendarle dognala, da gre zares. Po reševanju logističnih težav – kako nakit iz premoga brez zapletov spraviti čez carino v času, ki ga je narekoval protokol podelitve? – je šestdeset kosov nakita srečno prispelo v ZDA, pozneje pa je še izvedela, da ga bodo zaradi organizacijskih sprememb razdelili tudi med petične obiskovalce podelitve oskarjev. Več

  • Uredništvo

    26. 5. 2022  |  Kultura

    Prvi ljubljanski umetniški vikend 

    Od 27. do 29. maja bo v organizaciji Ravnikar Gallery Space potekal prvi Ljubljana Art Weekend, ki bo povezal ključna prizorišča sodobnih umetnosti v Ljubljani. Iniciativa Ljubljana Art Weekend si podobno kot njene številne evropske paralele prizadeva združiti organizacije in institucije, galerije, muzeje in projektne prostore, posvečene predstavitvi in promociji sodobnih umetnosti ter tako prispevati h krepitvi lokalne umetniške scene, njene pluralnosti in živosti.  Več

  • Uredništvo

    26. 5. 2022  |  Kultura

    ALUO se predstavi

    Na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (ALUO) bodo 27. maja odprli Odprto akademijo: ALUO razstavo 2022. Gre za zaključno letno predstavitev več kot 500 študentk in študentov Akademije za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani. Razstava bo skupaj s spremljevalnimi dogodki na ogled od 27. do 30. maja, na treh lokacijah (Dolenjska 83, Erjavčeva 23, Tobačna 5). Več

  • DK, STA

    24. 5. 2022  |  Kultura

    Slovenska kinoteka zmagovalka evropskega programa Skupni projekt restavriranja v Cannesu

    Slovenska kinoteka je skupaj s še tremi partnerji zmagovalka evropskega programa Skupni projekt restavriranja. Zmagovalca, ki je tudi dobitnik denarne podpore, je v ponedeljek sporočilo Združenje evropskih kinotek (ACE) v paviljonu Evropske unije na 75. filmskem festivalu v Cannesu. Podpora znaša 50.000 evrov. Več

  • Uredništvo

    24. 5. 2022  |  Kultura

    Fotografinja krvavih vojn sicilijanske mafije

    V Galeriji Jakopič bo od 24. maja do 2. oktobra na ogled razstava ene vidnejših predstavnic italijanske fotografije Letizie Battaglia z nalovom Fotografija kot življenjska izbira, ki skozi izbor 300 fotografij predstavlja njen celotni opus. Fotografije, od katerih številne še niso bile razstavljene, razkrivajo družbeni in politični kontekst, v katerem so bile posnete, objavljene, razstavljene, doživete in interpretirane. Kuratorka razstave: Francesca Alfano Miglietti. Več

  • DK, STA

    23. 5. 2022  |  Kultura

    Plečnikova odličija 2022

    Sklad arhitekta Jožeta Plečnika je danes v Narodni galeriji podelil letošnja Plečnikova odličja. Prejemniki Plečnikove nagrade so Matija Bevk, Vasa J. Perović in Johannes Paar, ki so žirijo prepričali s projektom stavbe, imenovane Nova galerija in kazemate v avstrijskem Dunajskem Novem Mestu. Obenem so podelili še štiri Plečnikove medalje. Več

  • DK, STA

    23. 5. 2022  |  Kultura

    Kdo vse je letos nominiran za kersnika?

    Žirija za Delovo nagrado kresnik za najboljši roman leta je izbrala pet nominirancev, ki so v igri za nagrado. Nominirala je romane Davorina Lenka, Romana Rozine, Andreja E. Skubica, Dušana Šarotarja in Marjana Žiberne. Podelitev 32. kresnika bo tradicionalno na kresni večer, 23. junija, na Rožniku, poroča današnje Delo. Več

  • Uredništvo

    22. 5. 2022  |  Kultura

    »Ne bi šla v tujino, če ne bi bila prisiljena«

    "V Moderni galeriji je prišlo do nekega prevrata. Oblast je uporabila svoje formalne možnosti, spremenili so ustanovitveni akt, kar ni bilo pravilno, in ga prilagodili svojemu kandidatu, ki je bolj ustrezal tisti politični opciji. Stroka je bila proti, enako uslužbenci Moderne galerije, ki so se pred kratkim večinsko oglasili z javnim pismom proti aktualnemu vodstvu, ki po njihovem mnenju uničuje to institucijo. Jaz sem odšla z neko žalostjo, saj sem v Moderno galerijo vendarle vložila velik del svojega življenja. Z nekaterimi ljudmi sem delala več kot 20 let in je bila to neka moja druga družina. Gledati vse to ni lahko. Sama pri teh letih tudi ne bi šla v tujino, če ne bi bila prisiljena." Več

  • Uredništvo

    22. 5. 2022  |  Kultura

    Lezbična prihodnost

    Od 24. do 29. maja bo v Ljubljani potekal 8. festival Lezbična četrt, ki ga pripravlja Društvo Škuc. Letošnji festival obeležuje kar dva jubileja: 35-letnico lezbičnega gibanja in 50-letnico delovanja Škuca. Vrhunec dogajanja bo koncert razvpite aktivistične skupine Pussy Riot (26. maja na letnem vrtu Gala hale na Metelkovi), festival pa se bo zaključil z zabavo ob izidu Lezbozina in s tradicionalnim nedeljskim Astrobrančem. Več

  • Uredništvo

    22. 5. 2022  |  Kultura

    Ljubljano bo razsvetlila Svetlobna gverila

    V ponedeljek, 23. maja ob 21.30 bo Ljubljano znova razsvetlila Svetlobna gverila. Ob osrednji festivalski razstavi v Galeriji Vžigalica se obeta tudi serija svetlobnih postavitev na zunanjih površinah v neposredni okolici galerije in izbranih lokacijah po Ljubljani. Tema šestnajste edicije festivala je Sence in refleksije in je zastavljena široko; sence in refleksije ne gre razumeti zgolj kot formalno raziskovanje svetlobnih pojavov senc in odbojev, temveč gre tudi za metaforično obravnavo najrazličnejših sledi in refleksij, ki jih v zavesti subjekta pušča sodobni čas. Kuratorja festivala sta Katerina Mirović in Marko Vivoda. Več

  • Damjana Kolar

    21. 5. 2022  |  Kultura

    Film tedna: Antigona – Kako si upamo! 

    V Kinodvoru bo 23. maja ob 20.30 premiera dokumentarno-igranega filma Antigona – Kako si upamo! v režiji Janija Severja, ki je nastal po motivih drame Slavoja Žižka Trojno življenje Antigone. V poskusu, da bi razumeli, kaj se dogaja v svetu, film postavlja sodobne akterje v vloge Žižkove verzije starogrške tragedije. Več

  • Gregor Kocijančič

    20. 5. 2022  |  Mladina 20  |  Kultura  Za naročnike

    Zlate levinje

    Sloviti beneški umetniški bienale, najprestižnejši umetniški dogodek na svetu, je po 127 letih stopil v korak s časom: največja svetovna razstava sodobne umetnosti je bila doslej precej razvpita zaradi zapostavljanja umetnic, ob svoji 59. izvedbi pa se je pod taktirko italijansko-ameriške kuratorke Cecilie Alemani – prve Italijanke, ki je prevzela direktorsko mesto beneškega bienala – uprla patriarhatu in se osredotočila na dela ženskih, transspolnih, nebinarnih ter drugih premalo zastopanih umetnic (in umetnikov); v barviti druščini najdemo celo umetnika, ki se identificira kot kiborg. Več

  • Jaša Bužinel

    20. 5. 2022  |  Mladina 20  |  Kultura  |  Plošča

    Warpaint: Radiate Like This

    Mineva šest let od izdaje zadnje plate losangeleških art rock prvakinj, ki so s prefinjeno minimalistično in zasanjano godbo močno zaznamovale indie produkcijo minulega desetletja. Med pandemijo so se Američanke ponovno zaprle v studio in ustvarile dolgo pričakovano nadaljevanje, a medtem je na plano prišlo veliko novih imen, kot so Soccer Mommy, Phoebe Bridgers, Snail Mail in Japanese Breakfast, ki izhajajo iz sorodne senzibilnosti. Zaradi tega četrti album ne premore več tiste izrazne svežine, ki smo jo cenili pri njihovih zgodnjih izdajah. Učinkuje preveč blago, neopazno, čustveno enolično … Samo čakaš, da te bo kateri izmed komadov izraziteje zdramil, pretresel ali vzradostil, a je albuma prej konec. Več

  • Gregor Kocijančič

    20. 5. 2022  |  Mladina 20  |  Kultura  |  Plošča

    Out-Lot: IMERA

    Primorskega glasbenika Out-Lota smo doslej poznali predvsem kot didžeja – bodisi kot trap zabavljača na klubskih večerih kolektiva Nimaš izbire bodisi kot občasnega odrskega spremljevalca obalnega rap prvaka Drilla – zdaj pa se s studijskim prvencem IMERA javnosti predstavlja še kot producent in pevec. Petnajstminutni minialbum je večkulturna mineštra: Slovenec italijanskih korenin z angleškim psevdonimom v italijanščini srce izliva ob spremljavi ritmov ameriškega drilla, od časa do časa pa se zasidra tudi nekje na presečišču med trapom in R & B-jem. Ploščo odlikuje predvsem dodelan melanholičen vajb, vsebinsko je sicer nekoliko enolična in predvidljiva, a vseeno kaže na avtorjev potencial – zaradi trendovskega zvoka in besedil v tujem jeziku tudi na potencial za mednarodni preboj. Več

  • Jaša Bužinel

    20. 5. 2022  |  Mladina 20  |  Kultura  |  Plošča

    Lintver: The Worst Is Yet To Come

    Kolikor so lahko teme vladavine moloha vojne, jedrskih spopadov in posledične jedrske zime, raznovrstnih epidemij, ki jih povzročijo smrtonosni virusi, ter neskončnega pohlepa finančnih, političnih in gospodarskih elit zlajnan metalski kliše iz osemdesetih let, nas cikličnost časa vsakič znova opomni, da živimo v civilizaciji večnega vračanja istega zla. Prav to reflektira tretja plata primorske thrash metal brigade, ki še naprej ostaja zvesta estetskim nazorom žanra, znotraj katerega se je formirala. Slogovno starošolska, produkcijsko sodobna in sporočilno univerzalna metalska plata brez nepričakovanih zasukov, ki se ponaša s poživljajočo količino headbangerskih riffov, galopirajočih ritmov in prebadajočih verzov, namenjenih eksorcizmu vašega gneva. Več