• Javno pismo

    4. 10. 2022  |  Kultura

    Strokovni delavci Moderne galerije se javno distanciramo od razstave 

    Razstava, kakršna je na ogled, predstavlja nesprejemljivo prakso posredovanja védenja, predstavljanja in interpretiranja umetnosti, za kar je Moderna galerija po svojem statutu pristojna in zadolžena. Ne oglašamo se, ker bi želeli polemizirati s kustosovim izborom umetnikov in umetnic in njihovih del; kustos je pri tem avtonomen, četudi se o vsaki razstavi lahko diskutira, tem lažje, če je človek k temu povabljen (strokovni delavci Moderne galerije v času priprav na razstavo z njo nismo bili seznanjeni, prvič smo si jo lahko ogledali ob odprtju). Predmet tega pisma je način posredovanjapredstavitve del umetnic in umetnikov na razstavi. Uvodoma naj pojasnimo še, da smo nasprotovali že sami uvrstitvi te razstave v razstavni program Moderne galerije. Več

  • Uredništvo

    4. 10. 2022  |  Kultura

    Bogastvo izrazov sodobne stripovske ustvarjalnosti

    Med 5. in 9. oktobrom 2022 bo v Ljubljani potekal mednarodni festival stripa Tinta, ki slavi bogastvo izrazov sodobne stripovske ustvarjalnosti ter predstavlja odlične domače in mednarodne stripovske umetnike in umetnice – od nadarjenih mladih pa vse do največjih imen svetovnega stripa. Festival etos gostuje tudi v Novem mestu z razstavo Minimundus, posvečeno domači stripovski ustvarjalnosti za otroke. Več

  • STA

    3. 10. 2022  |  Kultura

    »Enako težko živimo, enako težko se pogajamo za boljše pogoje na področju dela«

    V Ljubljani so ustanovili sindikat za ustvarjalnost in kulturo Zasuk, ki bo združeval delavke in delavce v kulturno-ustvarjalnem sektorju (KKS), ki večinoma delujejo kot zunanji izvajalci javnih zavodov, nevladnih organizacij in podjetij. V prvem letu delovanja si bodo med drugim prizadevali za izboljšanje plačilne discipline in socialne varnosti. Več

  • Uredništvo

    1. 10. 2022  |  Kultura

    Življenje znotraj super kapitalističnega sistema

    V SNG Drama Ljubljana bodo novo sezono začeli danes, 1. oktobra ob 20.00 s premiero igre Pasji sin, ki sta jo po naročilu Drame napisala Árpád Schilling in Éva Zabezsinszkij. Režiser črne satire s podnaslovom Do koder te pusti veriga je Árpád Schilling, mednarodno priznani gledališki umetnik, ki prvič ustvarja v našem prostoru. Predstava naslavlja problem spletnih čistilcev in medijev, s katerimi manipulira madžarska vlada, in opozarja, da je umetniška intervencija nujen vzvod upora proti nasilju. Več

  • Damjana Kolar

    1. 10. 2022  |  Kultura

    Film tedna: Dedek gre na jug

    V sklopu projekta Naši filmi doma, ki ga Slovenski filmski center v sodelovanju s Cankarjevim domom organizira od jeseni 2017, bo v petek, 7. oktobra ob 20. uri, v  Cankarjevem domu ob prisotnosti filmske ekipe, slavnostna predpremiera filma Dedek gre na jug režiserja Vinci Vogue Anžlovarja. Gre za zgodbo o ostarelih glasbenikih, ki se v iskanju drage ljubezni iz preteklosti srečata z vzhajajočo mlado pevko, ki ju popelje na pustolovščino življenja. Več

  • Vanja Pirc  |  foto: Borut Krajnc

    30. 9. 2022  |  Mladina 39  |  Kultura  Za naročnike

    Neupogljivi vizionar

    Eno njegovih najbolj ikoničnih umetniških del, tistih, po katerih ga pozna ves svet, je Venera cunj. Gre za instalacijo, katere prva ključna sestavina je Venera, rimska boginja ljubezni, lepote in plodnosti. Njen goli kip v človeški velikosti si lahko ogledamo le s hrbtne strani, saj je obrnjen proti drugi ključni sestavini instalacije – kopici pisanih, rabljenih, zavrženih cunj. Ta je tako zelo velika, ogromna, še nekoliko višja od Venere, in tako zelo ji je blizu, da se nanjo lahko prisloni. Njen obraz se ob stiku z gmoto iz tekstila pogrezne globoko vanjo. Ne vidimo ga. Več

  • Borja Borka

    30. 9. 2022  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Plošča

    Nils Frahm: Music for Animals

    Albumi sodobnosti morajo biti kalibrirani nekje proti optimali tričetrturne znamke. To zapoved Nils Frahm zdaj vehementno krši, saj njegov novi izdelek traja več kot tri ure. Ne samo to, nemški minimalist elektroakustike se tokrat tudi ne zanaša na svoj prepoznavni inštrument, torej klavir. Daleč iz območja udobja streže z nežno elektronsko meditacijo, s počasi pulzirajočimi zvočnimi tapetami repeticije mikromelodij, konkretnih nevsiljivih tekstur, mehkega zvena in želvjega tempa. Music for Animals je izjemno natančno konstruirana glasba za ozadje, pri kateri se mojstrstvo kaže predvsem v tem, da kljub maratonski razvlečenosti teka na mestu nikoli ne postane preveč enolična. Spremljava miru deževne nedelje Več

  • Jaša Bužinel

    30. 9. 2022  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Plošča

    Alex G: GOD SAVE THE ANIMALS

    Čeprav danes obstaja na tisoče izrazno sorodnih muzičarjev iz alter folk/rock sfer, ki jih zaradi pristopa copy-paste komaj lahko razlikujemo med sabo, ameriški kantavtor Alex G ostaja prepoznavno samosvoj tudi na devetem albumu, ohlapno posvečenem verovanju v nekaj višjega (v ljubezen, živali, ljubezen do živali?). Komade, ki so tokrat aranžmajsko kompleksnejši in pogosto zgrajeni okoli nosilnih klavirskih motivov, preveva nekakšna »midwest emo« senzibilnost. Avtor se z rabo avtotuna, elektronskih ritmov in raznoraznih semplov, ki krasijo končno zvočno podobo, igra tudi s sodobnejšimi (hyper) pop punk elementi. Avtorsko zaznamovana indie godba v sodobnem pakiranju, ki terja večkratno poslušanje. Več

  • Gregor Kocijančič

    30. 9. 2022  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Plošča

    Blood Orange: Four Songs EP

    Britanec Devonté Hynes, ena od osrednjih figur newyorške artpop scene, ustvarja kot po tekočem traku: te dni je na Marnijevi modni reviji premierno predstavil novo orkestralno kompozicijo, za najnovejši celovečerec Paula Schraderja je posnel izvirno glasbo, zdaj pa je izdal še čudovito malo ploščo, pri kateri sam podpisuje vse mogoče vloge, od igranja instrumentov prek produkcije do pisanja besedil in glasbe. Dolgometražni albumi, ki jih izdaja kot Blood Orange, so navadno nekoliko napihnjeni z odvečnim polnilom, zdaj, ko se je omejil na krajši format, pa je dostavil zares čvrsto in jedrnato zbirko izjemnih singlov, ki v njegovem značilno zasanjanem slogu krmarijo med romantičnim dreampopom in alternativnim r & b-jem. Več

  • Borja Borka

    30. 9. 2022  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Plošča  Za naročnike

    The Comet Is Coming: HyperDimensional Expansion Beam

    Ko govorimo o ne več tako novi »novi londonski stvari«, o zadnjem trendovskem sunku tamkajšnje scene sodobnega jazza, najprej pomislimo na nekoliko mehkejše odvode, ki se najraje pajdašijo s soulom (in afrom). Pa vendar, njegovo osišče, za katero se zdi, da se vse nekako vrti okoli njega, je Shabaka Hutchings, saksofonist in splošno gromki pihalec, ki se le redko zanaša na ležernejše pristope. Več

  • Bernard Nežmah

    30. 9. 2022  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Ramón Gómez de la Serna: Gregueríe

    Čeravno spominjajo na aforizme, kdaj na cinizme, avtor pravi, da so pogum, da označimo, kar se ne da označiti, ujamemo, kar je bežno, predvsem pa ne smejo biti podobne ničemur, kar je bilo že povedano. Torej jih bo malo, saj jih ni mogoče stresati kot verze ali domislice. Več

  • Matej Bogataj

    30. 9. 2022  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Hervé Le Tellier: Anomalija

    Z Goncourtovo nagrado – nagrajenca izbirajo tudi slovenski frankofonski študentje – ovenčani roman Anomalija Hervéja Le Telliera (1957), sicer predstavnika eksperimentalne literarne skupine Oulipo, se začne s svarilom Zhouang Zija, da tudi on, ki nam pravi, da sanjamo, živi v sanjah, s svarilom, da je življenje sen. Oziroma kopija, kot rečejo strokovnjaki nekje vmes, navdihnjeni z nenavadnim dogodkom, pri katerem se letalo med izrazito turbulenco reši in pristane dvakrat. To je izziv za strokovnjake za fiziko in kognitivno znanost, pa tudi za različne verske voditelje, skupaj jih naberejo iz kar nekaj ver in ločin, da bi se teološko opredelili do pojava. Ker če se ne bodo oni, se bo razjarjena, na biblični fundamentalizem oprta množica, in to predvsem proti udeleženim v izrednem dogodku. Več

  • Gregor Kocijančič

    30. 9. 2022  |  Mladina 39  |  Kultura  Za naročnike

    Umetn(išk)a inteligenca

    Ali bi, če na to ne bi bili posebej opozorjeni, vedeli, da tale navedek ni delo človeških rok, temveč je besedilo napisal robot? Takole se glasi: »Smo na začetku nove dobe umetnosti: umetniška dela, ki so nastala z umetno inteligenco, spreminjajo pogled na ustvarjanje in vrednotenje umetnosti. Spodbujajo razpravo o tem, ali so umetnine, ki jih ustvarjajo stroji, resnična, prava umetnost, in načenjajo zanimiva vprašanja o družbenih in etičnih dilemah, povezanih z rabo umetne inteligence v ustvarjalnih panogah in umetniški produkciji. Ali koristi ustvarjalne umetne inteligence odtehtajo morebitne skrbi, povezane s to tehnologijo?« Ja, kar ste ravnokar prebrali, je napisal robot, program Sudowrite, ki ga poganja umetna inteligenca. Angleško besedilo je v slovenščino prevedel dobri stari spletni prevajalnik Google Translate. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    30. 9. 2022  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Zmajev jezdec

    Tale nemški animirani film se zelo trudi: neustrašnega srebrnega zmaja s prijateljema, škratinjo in siroto, pošlje na “čarobni” trip okoli sveta, angažira travme, prerokbe, alkimiste, Indiane Jonese, djinne in imperialne, genocidne plenilce naravnih bogastev, stegne se v Indijo in Himalajo, še več, pokaže nam nebesa (“Rob neba”), a ne more skriti, da je le nanavdahnjena, čudno statična, nenapeta, dehidrirana imitacija animiranega hita Kako izuriti svojega zmaja. (kino) Več

  • Marcel Štefančič jr.

    30. 9. 2022  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    The Immaculate Room

    Moški, sin bogataša, vse življenje materialno razvajen, in ženska, hči pijanca, vse življenje materialno prikrajšana (igrata ju Emile Hirsch in Kate Bosworth), vstopita v veliko belo sobo – vsa srečna sta. In navdušena. In razposajena. Tu, v popolni karantenski izolaciji bosta za potrebe velikega socialnega eksperimenta preživela 50 dni. Če bosta drug z drugim vzdržala vseh 50 dni, ju čaka nagrada – 10 milijonov dolarjev. Zavedata se velike priložnosti. Nista brez velikih načrtov. V kopalnico ne bosta smela skupaj, uživati bosta morala hrano brez vonja in okusa, toda vsa ta pravila ju ne motijo – takšni eksperimenti niso pač nikoli brez kapric. Sama sebi se zdita kot mentalna pacienta, a desetim milijonom ne gledata v zobe. Prepričana sta, da bosta vzdržala tistih 50 dni. Jasno, ne vzdržita. Izolacija ju začne mučiti, žreti in lomiti. Moškega popadejo teorije zarote – malce kasneje se začne pogovarjati z insektom, ki ga ženska mirno pohodi. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    30. 9. 2022  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Vorteks

    Vedno šokantni Gaspar Noé si za Vorteks – zgodbo o razpadanju dveh ostarelih in osamljenih zakoncev, vse bolj dementne psihiatrinje (Françoise Lebrun) in vse bolj onemoglega filmskega kritika (Dario Argento, kultni italijanski auteur, kralj gialla), specialista za povezavo med filmom in nezavednim – vzame skoraj dve uri in pol, toda film, tipično karantenski in minimalističen, omejen na eno stanovanje (polno knjig), dejansko traja dvakrat dlje, saj Noé ekran s črno črto razcepi, tako da hkrati – tako rekoč v “realnem času” – spremljamo življenje in razpadanje obeh, njega in nje. Film ju loči. Kot da bi hotel reči: zdaj je vsak prepuščen sebi! Ker sta ločena, odcepljena drug od drugega, pridejo bolj do izraza njuni strah, tesnoba, negotovost, bolečina in dezorientiranost. Vse deluje kot labirint. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    30. 9. 2022  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Film

    Veliko vlog je potreboval, da je preživel na Zemlji

    Gotovo se spomnite Carpenterjevega kultnega šokerja Stvor, v katerem Zemljo obišče zunajzemeljska pošast, ki se potem utelesi v vse, kar vidi. Nenehno mutira, nenehno spreminja obliko in identiteto, nenehno se na novo izumlja. David Bowie je bil takšna pošast: zunajzemeljski, padel je na Zemljo, kjer se je potem utelešal v vse, kar je videl. Ja, spoznati je hotel vse, kar je videl. Nenehno je mutiral in skakal v neznano, nenehno je spreminjal obliko in identiteto, nenehno je doživljal metamorfoze in transformacije, nenehno je izumljal in ustvarjal nove like, nove persone, nove alter ege. Več

  • Izak Košir

    30. 9. 2022  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Dogodki

    Pozor, kultura

    04/10—06/11
    Več

  • Stanka Prodnik

    30. 9. 2022  |  Mladina 39  |  Kultura  |  TV  Za naročnike

    Ubogi Uroš Slak

    Prav neverjetno je, kako prepričan je bil Uroš Slak, da mu bo končno uspelo opraviti križanje Luke Mesca v oddaji Ena na ena na POP TV. Zdaj ga pa imam, zdaj ga pa imam, je kričalo iz Slaka, ko se je usedel nasproti Mesca. Kot kakšen srednjeveški sodnik – tisti za čarovnice – je vrtel svoje dokaze, ki resnici na ljubo to žal niso bili. Uporabljate BMW, imam vas! Ne, je rekel Mesec, to je BMW, ki je na ministrstvu ostal od prejšnjega ministra, pač tam je bil in nič si nisem omislil, ta stari avto pač uporabljam. Aha, ker niste šli takoj na test za droge, ste na kokainu! Ne, to je bila obtožba SDS, sem pa naredil test, ko mi ga je novinarka pomolila pred nos. Aha, čakali ste 10 dni, da se vam urin sčisti! Je res to rekel? Več

  • Saša Eržen

    30. 9. 2022  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Hudo

    Okosmateno stranišče

    Pametni telefon je postal človekov najboljši prijatelj, zato ni čudno, da ga večina jemlje s seboj celo na stranišče, kjer si z njegovo pomočjo krajša dolgčas med opravljanjem velike potrebe. Posedanje na školjki se zna s telefonom v roki zavleči dlje, kot bi bilo potrebno, in ker je straniščna deska kot sedalo precej neudobna, si lahko zanjo omislite mehko, toplo, kosmato preobleko iz umetnega krzna, ki jo nadanete s pomočjo zadrge; spodnja stran je iz umetnega usnja, tako da je vse skupaj videti šik, tudi kadar preoblečena deska stoji pokonci. Dodatek, ki je videti kot uho plišastega medvedka, je ročaj, namenjen prijemanju, ko želite desko dvigniti. Kadar se odzovete klicu narave s telefonom v roki, vam pri tej plišasti straniščni preobleki sploh ni treba razmišljati, kam boste kasneje – ko boste morali uporabiti toaletni papir in boste nemara potrebovali obe roki – odložili družabnika, saj je prav zanj dodan kosmat žepek, posebej pritrjen z zadrgo. Okosmateno prevleko si lahko nabavite v nekaj različnih barvah, za ovalno ali pravokotno obliko deske. Seveda jo je mogoče in kar nujno prati v pralnem stroju. Več

  • foto: Igor Škafar

    30. 9. 2022  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Ulica

    Nathan in Elsa

    Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    30. 9. 2022  |  Mladina 39  |  Kultura  |  Portret  Za naročnike

    Pesnik, urednik, organizator dogodkov, ki postaja živa knjiga

    Lahko bi rekli, da ga brez poezije ne bi bilo. Z njo je njegov oče namreč osvojil mamo. Ta se je iz Podnarta vozila v Ljubljano, kjer je nekaj mesecev delala v baru za Bežigradom. Kadar se je oče ustavil na pijači, ji je prinesel sendvič, a je njega in sendviče gladko ignorirala. Če nekega dne vendarle ne bi zagrizla vanj in presenečena odkrila papirja, stlačenega nekam med sir in salamo, morda nikoli ne bi ugotovila, da se v njem skriva – pesem. Od tedaj je bila na sendviče in njihovo vsebino pozornejša. Več

  • Damjana Kolar

    30. 9. 2022  |  Kultura

    REJVikend

    Ne veste, kam v petek in soboto zvečer? Preverite, kaj smo tokrat izbrali za vas. Več

  • Uredništvo

    29. 9. 2022  |  Kultura

    Revna umetnost

    V Cukrarni bo od 29. septembra 2022 do 5. marca 2023 na ogled pregledna razstava Michelangela Pistoletta, enega najpomembnejših umetnikov 20. stoletja, ki zajema velik del njegovega opusa in prinaša vpogled v ključna obdobja njegovega umetniškega delovanja od šestdesetih let prejšnjega stoletja do danes, s poudarkom na njegovem "temnem" obdobju; slednje je služilo kot izhodišče za koncept, izbor del in dramaturgijo razstave v Cukrarni, ki je nastala v sodelovanju z Zerynthio, centrom za sodobno umetnost iz Rima. Kustosinja razstave: Alenka Gregorič. Več

  • STA

    28. 9. 2022  |  Kultura

    Film o Almi Karlin, neuklonljivi ženski

    V Slovenski kinoteki bodo danes predvajalii kratki animirani film o Almi M. Karlin z naslovom Alma, neuklonljiva ženska, ki temelji na slikanici Huiqin Wang in Milana Dekleve Mala Alma na veliki poti. Tokrat je Huiqin Wang moči združila z umetnikom Andrejem Kamnikom. Za film, vsebinsko nekoliko drugačen od knjige, je ustvarila nekaj novih ilustracij. Več

  • STA

    28. 9. 2022  |  Kultura

    The Cure v Zagrebu

    Britanska skupina The Cure, ikona alternativnega rocka, bo čez mesec dni imela svoj prvi samostojni koncert na Hrvaškem. V zagrebški Areni bodo nastopili 27. oktobra v sklopu evropske turneje The Cure Tour 22. Več

  • Uredništvo

    27. 9. 2022  |  Kultura

    Portreti herojev Bosne in Hercegovine 

    V Zgodovinskem muzeju Bosne i Hercegovine v Sarajevu je na ogled razstava skupine IRWIN z naslovom Was ist Kunst Bosna i Hercegovina–Heroji 1941/1945. Razstava je pred tem že gostovala v Muzeju sodobne umetnosti v Banja Luki, Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki in Nacionalnem Muzeju 21.stoletja MAXXI v Rimu. Več

  • DK

    24. 9. 2022  |  Kultura

    Nerešljiv krog sovraštva in ljubezni

    V Mini teatru bo v ponedeljek, 26. septembra ob 20. uri premiera drame Kdo se boji Virginie Woolf? ameriškega dramatika Edwarda Albeeja, ki jo je režiral Ivica Buljan. Uprizoritev ene najslovitejših in najpogosteje uprizarjanih dram 20. stoletja je nastala v koprodukciji Mini teatra Ljubljana in Mestnega gledališča Ptuj. Več

  • Damjana Kolar

    23. 9. 2022  |  Kultura

    Film tedna: Moonage Daydream

    V slovenskih kinematografih bo od 29. septembra na ogled biografski dokumentarec Moonage Daydream, ki nas odpelje na osupljivo avdiovizualno popotovanje skozi življenje in delo Davida Bowieja, enega najbolj plodovitih, vplivnih in neulovljivih umetnikov našega časa. Film je režiral Brett Morgen, premierno pa je bil predstavljen na festivalu v Cannesu. Več

  • Matic Gorenc

    23. 9. 2022  |  Mladina 38  |  Kultura  Za naročnike

    Plečnikova netrafika

    Znana trafika na ljubljanskem Prešernovem trgu zraven Tromostovja, ki jo je zasnoval Jože Plečnik, je še lani delovala kot trafika. Nato ji je lastnica, občina, dodelila novega upravljavca, Muzeje in galerije mesta Ljubljana, MGML, ti pa so jo prenovili in ji spremenili namembnost, postala je »prostor ozaveščanja in posredovanja vrednot Plečnikove Ljubljane«. Nekateri s to spremembo niso zadovoljni, saj menijo, da je tudi funkcija stavbe pomemben del kulturne dediščine, ki prispeva h kakovosti mestnega življenja. Več