• Uredništvo

    22. 1. 2022  |  Kultura

    »Fašistični režim je zatiral dialekte«

    "Hotela sem, da vsak govori tako, kot je zanj najbolj naravno, poleg tega pa smo vključili nekaj starinskih besed, kakršne bi danes uporabljali samo še zelo stari ljudje. Izbira jezika je zame politična odločitev. Italijanščina je postala skupen jezik po letu 1861, po združitvi Italije, a nikoli ni bila obvezna – vse do prihoda fašizma. Fašistični režim je zatiral dialekte, še posebej tiste z vzhodnjaškim vplivom, vplivom slovenščine. Hotela sem se pokloniti dejstvu, da so ljudje kljub temu ohranili svojo identiteto. Ljudje, ki so rojeni v narečju, morajo knjižno italijanščino v glavi 'prevajati' in hotela sem odstraniti to oviro." Več

  • Damjana Kolar

    22. 1. 2022  |  Kultura

    Film tedna: Zastoj

    V slovenskih kinematografih je na ogled film Zastoj režiserja in scenarista Vinka Möderndorferja (Predmestje, Pokrajina Št. 2, Inferno), ki je svetovno premiero doživel na lanskem FEST-u v Beogradu. Film pripoveduje o srečanju dveh zakonskih parov z različnih polov družbene lestvice, ki na prvi pogled nimata ničesar skupnega. Nesreča in tragični dogodek ju v eni sami noči usodno združita in najbrž povežeta za vse življenje. Več

  • Gregor Kocijančič

    21. 1. 2022  |  Mladina 3  |  Kultura  Za naročnike

    Dvigovanje proti zenitu

    Prejšnji teden je ob slovesnem odprtju evropske prestolnice kulture v Novem Sadu pozornost zbujal naš sloviti postgravitacijski umetnik Dragan Živadinov, ki je v sodelovanju z dolgoletno sodelavko, priznano vizualno umetnico Dunjo Zupančič, prireditev odprl s predstavo »Zeniteum :: 2022«. Vtisi osuplosti in hvalospevi monumentalnemu spektaklu se po družabnih omrežjih in različnih (pretežno tujih) medijih širijo že ves teden, na domačih tleh pa je vse bolj mrko: Center Delak – zavod za razvoj postgravitacijske umetnost in kulturalizacijo vesolja, v katerem delujeta Živadinov in Zupančičeva – je ena od nevladnih organizacij, ki so te dni izpadle iz štiriletnega programskega financiranja ministrstva za kulturo. Več

  • Vanja Pirc  |  foto: Uroš Abram

    21. 1. 2022  |  Mladina 3  |  Kultura  Za naročnike

    Poklon velikemu mojstru

    Ljubljanske Križanke so eno naših najočarljivejših kulturnih prizorišč, a njihova podoba bi bila precej drugačna, če povojna oblast preobrazbe tega starega, opuščenega samostana nemškega viteškega reda v prostor kulture ne bi zaupala Jožetu Plečniku. Tedaj 79-letnega mojstra arhitekture so s povabilom presenetili: za seboj je imel številne velike projekte, ki so za vedno spremenili podobo treh prestolnic, Dunaja ter še zlasti Prage in Ljubljane, a po drugi svetovni vojni, od katere je tedaj minilo že nekaj let, velikih naročil ni več dočakal. Že res, da so se tik pred njegovo osemdesetletnico začeli vrstiti pokloni njegovemu delu, ki so se nato nadaljevali vse do njegove smrti leta 1957: prejel je dve Prešernovi nagradi (eno za zasnovo pozneje nikdar realizirane Katedrale svobode, parlamenta s streho v obliki ogromnega stožca na robu ljubljanskega parka Tivoli, drugo za celoten dotedanji opus), izdali so knjigo njegovih del, postal je častni doktor ljubljanske univerze, pa častni doktor tehniške visoke šole na Dunaju, častni član kraljevega združenja britanskih arhitektov ... Toda velikih naročil ni bilo več. Povojna oblast je za obnovo in modernizacijo države angažirala mlajšo generacijo arhitektov, tudi Plečnikove učence in učenke. Sam pa je s svojimi študenti in študentkami večinoma adaptiral cerkve in snoval spomenike padlim borcem. Potem so se mu nenadoma zgodile Križanke. Ne preseneča, da je bil tega počastila najbolj vesel. Več

  • Gregor Kocijančič

    21. 1. 2022  |  Mladina 3  |  Kultura  |  Plošča

    Gunna: DS4EVER

    Včasih šepetajoči, drugič pojoči, a vselej izrazito lenobni flow ameriškega raperja Gunne je po svoje tisto, kar je pri njegovi glasbi očarljivo, hkrati pa lahko ravno to poslušalca precej utrudi: repetitivna enoličnost verzov o hitrih avtih, brhkih dekletih in dizajnerskih oblekah je pri njegovih dolgometražnih projektih tako hipnotična, da pogosto deluje kot glasbeni ustreznik močnega uspavala, zato so gostujoči vokalisti ena od ključnih sestavin njegovih plošč. Tega se avtor očitno dobro zaveda, saj visokokategorni raperji gostujejo v tako rekoč vsaki drugi skladbi, pri čemer zdolgočasenega protagonista skoraj vedno zasenčijo. DS4EVER je enourni projekt, ki je tako monoton, da zveni kot ena sama, občutno predolga skladba. Več

  • Jaša Bužinel 

    21. 1. 2022  |  Mladina 3  |  Kultura  |  Plošča

    Samo Salamon: Dolphyology: Complete Eric Dolphy for Solo Guitar

    Mednarodno profilirani mariborski jazzovski kitarist in skladatelj, znan po sodelovanju ne le z domačimi, ampak tudi s tujimi jazzerji, se na novi plati poklanja glasbenemu vzorniku, v jazzovskem kanonu nekoliko spregledanemu ameriškemu alt saksofonistu, bas klarinetistu in flavtistu, ki nas je zapustil leta 1964, star komaj 36 let. Šalamon je njegove kompozicije analiziral in na novo aranžiral za potrebe svojega prvega kitarskega solo albuma. Pred nami je obsežna zbirka delno improviziranih kompozicij živega, neposrednega in zračnega značaja – vse so nastale v njegovi dnevni sobi. Ambiciozen izdelek, namenjen predvsem poznavalcem, ki fino balansira med subtilno poetiko in sunkovito improvizacijo. Več

  • Gregor Kocijančič

    21. 1. 2022  |  Mladina 3  |  Kultura  |  Plošča

    Bonobo: Fragments

    Britanski producent Bonobo nas že dve desetletji zalaga s skrbno sproduciranimi, izrazito večplastnimi elektronskimi kompozicijami, ki vselej krmarijo med organskim in sintetičnim, med spokojnim in plesnim. Na sedmi dolgometražni plošči je z eno nogo trdno zasidran v ritmih housa, z drugo pa stopiclja med UK garageem in triphoperskim downtempom, s kakršnim si je ustvaril ime z zgodnjimi koraki na ustvarjalni poti. Plošča je veliko prepričljivejša, ko se avtor poigrava z vokalnimi sempli, in navadno precej osladna, ko taktirko prevzamejo gostujoči vokalisti. Bonobo se tokrat pogosto sprehaja po nevarno tanki meji med toplo, eterično elektroniko in nekoliko kičasto, rahlo ceneno glasbo, kakršna polni generične chill-out playliste na Spotifyju. Več

  • Borja Borka

    21. 1. 2022  |  Mladina 3  |  Kultura  |  Plošča  Za naročnike

    Earl Sweatshirt: Sick!

    »Ne verjemite hajpu!«No, v danem primeru je bil ta nekako upravičen, le ne čisto dobesedno. Dobro desetletje mineva, odkar je na zemljevid novih glasbenih trendov prihrumel in ga potacal kalifornijski rapersko-skejterski kolektiv Odd Future. Njegova člana Tyler, The Creator in Frank Ocean sta medtem postala popkulturni ikoni, a najprepričljivejši raper, ki ga je izpljunila ta ekipa, ni tudi najbolj znan. Earl Sweatshirt je bil leta 2010 šestnajstletnik neverjetnega sloga rapanja, občutka za metriko in osupljivega znanja tekstopisja, ki je stregel povsem eksplicitno in surovo, v prelomnem videospotu pa s krvavim pljunkom izpljunil zobe. Takrat je izdal grobo obdelani prvenec Earl, kmalu zatem pa izginil z obličja planeta – izkazalo se je, da je pristal v internatu na Samoi, kamor ga je poslala mama, ker jo je njegov življenjski slog popivanja, nihilističnega postopanja in rekreativne porabe raznih substanc precej zaskrbel. Sledili so projekti trdoživega rapa z nekonvencionalnim produkcijskim pristopom, projekti, ki so bili pogosto zvočno nekonsistentni, a pronicljivi in povsem samosvoji. Več

  • Bernard Nežmah

    21. 1. 2022  |  Mladina 3  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Kajetan Gantar: Penelopin prt

    Česa se spominja profesor klasičnih jezikov? Pred nekaj leti sem prebiral spominjanje legendarnega Paula Veyna, v katerem je prostodušno opisoval svoje ljubavi v obliki menage à trois, družinske samomore in spopade na Collège de France. Kajetan Gantar je hodil po drugačnih poteh, a piše z enako odkritostjo, ko brez zadrege z blago ironijo izpostavlja lastne kikse in nerodnosti. To so kajpak drobci, večino tvorijo študijski, delovni in družinski trenutki. Več

  • Matej Bogataj

    21. 1. 2022  |  Mladina 3  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Andrej Skubic: Krasni dnevi

    Domači pisatelj in prevajalec Andrej Skubic (1967) je slogovno prepoznaven avtor, v njegovi prozi hitro zaznamo premišljeno rabo pogovornega jezika, pogosto tudi poklicno, generacijsko ali etnično natančno in drzno obarvanega. Predvsem pa je za njegove opaznejše in včasih skoraj enigmatične romane ali zgodbe iz zbirke Norišnica značilna razpoka v resničnosti; ta enkrat zazija med govornikovim naštevanjem lastnega poštenjaštva, kar zmoti neprijetno dejstvo, da se je s svojimi dobrimi deli okoristil (Samo pridi domov), drugič so protagonisti napokani in nekredibilni, pogosto tudi bleferji v službi Ideje (Lahko), spet drugič se motivacija napaja iz kultnih produktov množične kulture, recimo iz filma Rojena morilca Oliverja Stona (Popkorn). Vendar je Skubičevo pisanje pogosto podloženo z družinsko zgodbo, z ljudmi, ki se preselijo na podedovano in dobijo zraven tudi podedovane teritorialne apetite, ali pa so, kot v zadnjem romanu Krasni dnevi, zaradi napetih in zgoščenih zunanjih okoliščin prisiljeni v revizijo odnosa s svetom in družino, torej tudi z lastno preteklostjo. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    21. 1. 2022  |  Mladina 3  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Obvoz

    Al Roberts (Tom Neal), depresivni, obupani, zagrenjeni, vidno propadli, neobriti newyorški barski pianist, odštopa proti Los Angelesu, da bi se pridružil svoji punci (Claudia Drake), prav tako pevki, ki hoče narediti holivudsko kariero (»Saj sem talentirana!«), toda gostobesedni »biznismen« (Edmund MacDonald), ki mu ustavi, na lepem omahne, z glavo trešči ob tla in umre. Al si misli: policija mi že ne bo verjela, da je šlo za nesrečo! Zato truplo skrije, obenem pa prevzame Haskellovo identiteto. Natakne si njegova oblačila. In odpelje skozi dež – v puščavo. In proti zahodu. Zahod je puščava. Zahod je poceni motel. Zahod je pretveza. Mimo drvi Amerika. V vzvratnem ogledalu se prižigajo slike in glasovi iz preteklosti. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    21. 1. 2022  |  Mladina 3  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Veliki rdeči pes Clifford

    V komediji Sam doma si mali Kevin zaželi, da bi vsi njegovi bližnji izginili. Želja se mu izpolni: res izginejo. Na perverzen način – nanj preprosto pozabijo. V Velikem rdečem psu Cliffordu, posnetem po otroških bestsellerjih Normana Bridwella, pa si mala Emily (Darby Camp) začeli, da bi Clifford, njen rdeči pes (Božičkovo darilo? prikriti komunist?), tako mogočno zrasel, da bi postal strah in trepet – in da bi jo lahko zaščitil pred bitchy sošolkami, ki jo maltretirajo. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    21. 1. 2022  |  Mladina 3  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Električno Življenje Louisa Waina

    Filmskih biografij je vse več. Preveč. Inflacija filmskih biografij je posledica obsedenosti z »resničnostjo« resničnostnih šovov, kulture špeganja v »tuja« življenja, pompozne samopomembnosti, ki je vgrajena vanje, marketinških možnosti, ki jih nudijo (glejte, kako se je Tom Hanks prelevil v Walta Disneyja!), medijske pozornosti, ki jo avtomatično pritegnejo, a tudi preprostega dejstva, da so oskarjevski material, pa čeravno so običajno povsem ploske, enolične, enobarvne, razdišane – z barvito in odbito genialnostjo osebe, ki jo biografirajo, ne skušajo tekmovati. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    21. 1. 2022  |  Mladina 3  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Junak

    Rahima (Amir Jadidi), naivnega, obupanega, melanholičnega iranskega jetnika, spustijo za nekaj dni na prostost – ja, končno se malce osvobodi. Toda s tem gre le z dežja pod kap – tudi kapitalizem je namreč ječa. V ječi je pristal zato, ker ni mogel izpolniti svoje »svete« kapitalistične dolžnosti – ni odplačal dolga. Pred nekaj leti se je zadolžil, da bi lahko ustanovil podjetje – da bi torej izpolnil svoj kapitalistični sen. Po prihodu iz ječe si izmišlja vse mogoče in nemogoče trike, da bi odplačal dolg, kar pa ni mogoče – kapitalizem je naštelan tako, da dolga ni več mogoče odplačati. Reši te lahko le čudež. In res – zgodi se »čudež«: ker zlatnike, ki jih najde (okej, v resnici jih najde njegovo dekle), navidez samaritansko vrne ženski, ki jih je izgubila, postane nacionalni junak, medijska atrakcija, nova televizijska »resničnost«. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    21. 1. 2022  |  Mladina 3  |  Kultura  |  Film

    Telesce

    Še dobro, da obstajajo vraže, miti, folklora in fake news, si verjetno misli Agata (Celeste Cescutti), dekle iz Benečije, ki bi se ji leta 1900 zmešalo, če ne bi bilo vraž, mitov, folklore in fake news: ker rodi mrtvega otroka, je prepričana, da ne bo nikoli krščen, tako da ne bo šel v nebesa, ampak bo na vekomaj veke ostal v jebenih vicah, a izve, da je nekje v Karnskih Alpah posebna cerkev, v kateri lahko trupelce, telesce za hip »čudežno« oživi in zadiha – toliko, da ga lahko na hitro krstijo in odrešijo. Več

  • Izak Košir

    21. 1. 2022  |  Mladina 3  |  Kultura  |  Dogodki

    Pozor, kultura

    Do 11/03
    Več

  • Stanka Prodnik

    21. 1. 2022  |  Mladina 3  |  Kultura  |  TV  Za naročnike

    Še enkrat o Možini

    Svet Jožeta Možine je svet grde manipulacije – a to že vemo, kajne? Naj to prikažemo s primerom. Naj na Možinov način opišemo Janeza Janšo: Slovensko vlado trenutno vodi bivši komunist Ivan Janez Janša, ki je bil kot komunistični funkcionar in uslužbenec sekretariata za armado v času hladne vojne in železne zavese pod taktirko sovjetske partije, ki si je podredila celotno vzhodno Evropo, tako globoko vpleten v omrežje komunistične nomenkature, da mu je prek komunistične mladinske organizacije, v času jugoslovanskega socializma imenovane s kratico ZSMS, komunistični režim vzpostavil in financiral tudi navidezno zasebno podjetje z imenom Mikroada. To je očitno imelo posebno dovoljenje oblasti, da je prek avstrijsko-slovenske meje v Slovenijo uvažalo računalnike in jih prodajalo na sivem trgu – ne komunistična policija ne obveščevalne službe tedanjega režima se tega podjetja, čeprav so to počeli javno, niso niti dotaknile, čeprav so bile kot naslednice SDV in Udbe dobro organizirane in so poznale vse tovrstne dejavnosti. V času komunizma je Janša živel v temeljni opreki z načeli krščanskega življenja, neporočen, znano je, da je imel dva zunajzakonska otroka, družil pa se je s sivimi eminencami jugoslovanskega komunizma (Niko Kavčič) ter bivšim policistom, visokim komunističnim funkcionarjem Igorjem Bavčarjem, zaposlenim v organizaciji SZDL. Več

  • Saša Eržen

    21. 1. 2022  |  Mladina 3  |  Kultura  |  Hudo

    Kuli za korona čas

    Razkuževanje rok, ki je poleg nošenja mask in ohranjanja medsebojne razdalje eden ključnih ukrepov za preprečevanje okužb s koronavirusom, je postalo del našega vsakdana. Če slučajno nismo bili že prej, smo v zadnjih dveh letih postali vsaj malo germofobi, saj se je v nas zasejal strah pred okužbami, ki jih povzročajo virusi in bakterije. Kemični svinčnik z razkužilom je zato idealna iznajdba za čas, v katerem živimo. Primeren je tako za uporabo na okencih bank in drugih ustanov, kjer si stranke pisala podajajo iz rok v roke, kot tudi za osebno uporabo, kadar si želimo hitro in diskretno razkužiti dlani, kajti lahko ga nosimo v žepu in imamo vedno pri roki. Oblikovali so ga v firmi Kikkerland, izdelujejo ga v rdeči in modri barvi spodnjega dela ohišja, čeprav ob naročilu barve ni mogoče izbrati, tekoče razkužilo pa ni priloženo in ga moramo v zgornji del kemičnega svinčnika naliti sami. Ko bo vsa ta frka mimo, bomo verjetno v kuli raje kot razkužilni alkohol natočili vodo, s katero si bomo osvežili obraz med poletno pripeko, ali dišavo, s katero se bomo poživili v dolgih dnevih. Več

  • foto: Igor Škafar

    21. 1. 2022  |  Mladina 3  |  Kultura  |  Ulica

    Mojca Marija Frida in Roki

    Več

  • Jaša Bužinel  |  foto: Uroš Abram

    21. 1. 2022  |  Mladina 3  |  Kultura  |  Portret  Za naročnike

    Bobnar in pedagog, ki išče ravnovesje med notranjim ritmom človeštva in zunanjim ritmom vesolja

    »Tam je bil predor sanj kot v filmu Cinema Paradiso,« se obiskov v vaškem kinematografu spominja Zlatko Kaučič (1953), eden naših mednarodno najbolj priznanih jazz glasbenikov – bobnar, tolkalec, improvizator, pedagog, Prešernov nagrajenec, kolesar in ustvarjalna gonilna sila, brez katere bi bili slovenska in primorsko-furlanska glasbena scena povsem drugačni. V ruralnem briškem okolju so mu vesterni in holivudske klasike odprli okno v svet ter v njem vzbudile željo po svobodi in potovanju. Na sprehodih do kina, na katerih je opazoval najmanjše detajle, je izoblikoval posebno senzibilnost do narave. »Veš, koliko umetnikov prihaja s podeželja! To pride v podzavest,« je prepričan. Več

  • JAVNO PISMO

    20. 1. 2022  |  Kultura

    Samozaposleni v kulturi že dlje časa niso upravičeni do nobene pomoči

    Spoštovani, predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor, predsednik Vlade Republike Slovenije g. Janez Janša in minister za kulturo Republike Slovenije g. Vasko Simoniti, si predstavljate, da imate otroka, ki nadvse rad igra glasbeni instrument, poje in ga umetnost izpopolnjuje? Pri treh letih že pove, da bo pel, igral v orkestru, nastopal v muzikalu … Ves svoj prosti čas vadi, hodi v glasbeno šolo, na številne dodatne seminarje, ustvarja, kreativno išče svoj glasbeni izraz in z odliko doštudira. Samostojno živi in s svojo kreativnostjo bogati različne odre in sestave ne le v Sloveniji pač pa tudi marsikje v tujini, publiko bogati z izjemnimi doživetji, zato se ta vedno znova vrača v kulturne hrame. Več

  • Uredništvo

    19. 1. 2022  |  Kultura

    Slovenski filmi na tržaškem filmskem festivalu

    Tržaški filmski festival bo potekal od 21. do 30. januarja v hibridni obliki, na daljavo preko spleta in v živo. V tekmovalni program celovečernih igranih filmov 33. edicije festivala sta se med enajst filmov uvrstila dva slovenska. Najnovejši film režiserja Matevža Luzarja, Orkester ter manjšinska koprodukcija Morena, prvenec hrvaške režiserke Antonete Alamat Kusijanović. V tekmovalni dokumentarni program dvanajstih filmov pa se je uvrstil dokumentarni prvenec Odpuščanje režiserke Marije Zidar. Več

  • Uredništvo

    18. 1. 2022  |  Kultura

    Po resničnih dogodkih

    V Centru sodobnih umetnosti Celje je do 17. aprila na ogled pregledna razstava zadnje edicije Festivala Račka, ki se bo zaključila z dvodnevnim programom premierno uprizorjenih performansov Saše Bezjak, Olje Grubić, IvAnKe, Iztoka Klančarja in Tatiane Kocmur. Več

  • STA

    18. 1. 2022  |  Kultura

    Krik neke generacije

    V Slovenskem mladinskem gledališču (SMG) so po letu dni študija pripravili predstavo Svoje usode krojači, ki je plod prve generacije programa Mlado Mladinsko za vključevanje mladih v gledališče in javni diskurz. Dvajset mladih ustvarjalcev, izbranih na avdiciji, v njej razmišlja o družbi skozi družinski pogled. Premieri bosta v petek in soboto. Več

  • Uredništvo

    18. 1. 2022  |  Kultura

    Koža – organ, meja, ščit, medij, metafora

    V Prvem preddverju Cankarjevega doma bo od 19. januarja do 1. marca na ogled mednarodna fotografska razstava Koža / Skin, ki razkriva različne fotografske prakse, ki se dotikajo kože, pa naj bo to nežno ali grobo, vse od njene površinske čuječnosti, mikroskopskih gradnikov pa do njene družbene utelešenosti – v ekonomiji pogleda nihajoče med želenim in zahtevanim koža razkriva telesnost, razmerje med resničnim in ustvarjenim, poglobljenim in dekonstruiranim. Kot fotografija. Več

  • DK, STA

    18. 1. 2022  |  Kultura

    Lunaček bo med Naratovim petjem za vsako pesem sproti risal strip

    V Klubu Cankarjevega doma (CD) bo v sklopu Cankarjevih torkov ob 20. uri potekal risani koncert, na katerem bosta moči združila glasbenik Boštjan Narat in stripar Izar Lunaček. Recept je preprost: Boštjan odpoje 16 avtorskih pesmi, Izar pa za vsako sproti nariše stripovsko ilustracijo, ki se - medtem ko nastaja - projicira na platno za njima, so zapisali v CD. Več

  • DK, STA

    17. 1. 2022  |  Kultura

    Lani najvišja prodaja knjig v zadnjem desetletju

    V Veliki Britaniji se je lani kljub več kot trimesečnemu zaprtju knjigarn zaradi epidemije povečala prodaja knjig. Prodali so več kot 212 milijonov tiskanih knjig, kar je po pisanju Guardiana najvišja številka v zadnjem desetletju. Najbolje prodajani avtor je bil Richard Osman. Več

  • Uredništvo

    16. 1. 2022  |  Kultura

    »Kako ne ješ mesa, če si od dol?«

    Projekt Plaktivat, ki kreativce spodbuja k odzivu na družbeno pereče teme, slovensko javnost pa k razmisleku o njih, je v svoji 14. ediciji v središče postavil diskriminacijo. Na 14. natečaj "Diskriminacija in jaz" je prispelo preko 500 prijav. V izbor žirije pa se je uvrstilo 323 del iz 24 različnih držav. Več

  • Uredništvo

    16. 1. 2022  |  Kultura

    Nedeljska poezija #99

    V rubriki Nedeljska poezija vsak teden objavljamo pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih letih. Tokrat pesem Petra Kolška iz zbirke Neslišna navodila: izbrane in nove pesmi. Več

  • Damjana Kolar

    15. 1. 2022  |  Kultura

    Film tedna: Telesce

    V Kinodvoru bo 19. januarja ob 20.30 premiera filma Telesce. Prvenec mlade italijanske ežiserke Laure Samani, obarvan z magičnim realizmom, je surova, na starodavno krščansko izročilo Furlanije-Julijske krajine oprta pravljica, ki raziskuje meje človeškega verovanja v čudeže.  Več