-
8. 2. 2023 | Kultura
Ministrica za kulturo / »Želimo vam, da bi s kulturo in umetnostjo živeli vsak dan«
Ministrica za kulturo Asta Vrečko je v poslanici ob današnjem kulturnem prazniku opozorila na široko poslanstvo kulture in umetnosti. "Umetniki in umetnice, delavci in delavke v kulturi danes skrbijo, da je kultura dostopna vsakomur, od blizu in vsak dan, saj je kultura temelj za razvoj družbe," je povedala ministrica.
-
8. 2. 2023 | Kultura
Svetlana Makarovič in Prešernove nagrade / »Aplavz na koncu njene pesmi je bil poveden«
Predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada Jožef Muhovič je nastop Svetlane Makarovič po koncu nocojšnje uradne proslave, na kateri so podelili letošnje Prešernove nagrade, v izjavi za mediji pospremil z besedami, da je šlo za recitacijo na lastno pobudo, ki jo sam ni doživel kot nekaj dobrodošlega, ga pa sama recitacija pesmi ni motila.ž
-
8. 2. 2023 | Kultura
Ljubimki / Obe sanjata o višjem družbenem sloju
V Slovenskem mladinskem gledališču bodo v soboto, 11. februarja ob 19.30 premierno uprizorili roman Ljubimki avstrijske nobelovke Elfriede Jelinek. Roman je priredil Milan Ramšak Marković, pod režijo pa se podpisuje Nina Ramšak Marković. "Predstava se osredotoča na idejo romantične ljubezni kot enega izmed ključnih pogojev za reprodukcijo sveta, v katerem živimo. In na nasilje – tako tisto telesno, intimno, kakor tudi ono strukturno, družbeno," je zapisala režiserka.
-
8. 2. 2023 | Kultura
V Plakatni galeriji TAM-TAM Figovec v Ljubljani bo od 10. februarja do 2. marca na ogled razstava študentskih plakatov 15. mednarodnega natečaja Plaktivat // Krvodajalstvo, prijavljenih v kategorijo Sveža kri. Na 15. Plaktivat, ki ga je zavod TAM-TAM Inštitut razpisal v sodelovanju z Zavodom za transfuzijsko medicino in Rdečim križem Slovenije, se je prijavilo 780 oblikovalcev z vsega sveta, od tega 412 študentov. Namen natečaja je bil spodbujanje in ozaveščanje o pomenu darovanja krvi.
-
7. 2. 2023 | Kultura
Jaša Jenull / »Svetlana Makarovič se vsak dan bori zoper naše pogrezanje v periferijo povprečnosti«
Jaša Jenull, eden od vidnejših predstavnikov iniciative Glas ljudstva, je na družbenem omrežju Facebook napovedal, da bo zvečer spremljal pesnico Svetlano Makarovič na podelitev Prešernovih nagrad. "Vesel sem, da ji bom lahko stal ob strani, ko se bo poskusila povzpeti na oder in prebrati svojo pesem," je poudaril v zapisu.
-
7. 2. 2023 | Kultura
Prvi intervju po napadu / »Glede na to, kaj se je zgodilo, nisem tako slabo«
Pisatelj indijskega rodu Salman Rushdie je v prvem intervjuju, od kar je bil lani avgusta tarča napada na newyorškem podeželju, izrazil hvaležnost, da je napad z nožem preživel, čeprav je ostal slep na desno oko, težko piše in ima občasne nočne more.
-
7. 2. 2023 | Kultura
Kulturni praznik / Kakšna bo nocoj Prešernova proslava?
V Cankarjevem domu bo nocoj državna proslava pred kulturnim praznikom, 8. februarjem, na kateri bodo podelili najvišja priznanja v umetnosti. Prešernovi nagradi za življenjsko delo bosta prejela Ema Kugler in Herman Gvardjančič, ob tem pa bodo podelili še šest nagrad Prešernovega sklada. Umetniški del proslave so zaupali plesalcu Matjažu Fariču.
-
7. 2. 2023 | Kultura
V Galeriji Vžigalica bodo danes ob 19.00 odprli razstavo z naslovom Originalni ponaredki, ki skuša zajeti lik in delo postojnskega slikarja Marka Premrla, z umetniškim imenom Marcel Valentini, ki se je med in po študiju slikarstva v Italiji ukvarjal z ustvarjanjem ponaredkov s certifikatom v okviru skupine Le musée imaginaire. Poleg svoje ustvarjalne prakse, s katero je kasneje nadaljeval v Sloveniji, je najbrž tudi edini ponarejevalec slik, ki je v Republiki Sloveniji dejansko doživel kazenski pregon s sodnim epilogom. Večina takih primerov se namreč zaključi zgolj z medijskimi škandali in prenekaterimi odprtimi vprašanji.
-
7. 2. 2023 | Kultura
Najbolj prodajane knjige v januarju
Lestvici najbolj prodajanih knjig v januarju, oblikovani ločeno za knjige za odrasle in knjige za otroke ter mladino v knjigarnah Mladinske knjige in v spletni knjigarni emka.si, ki ju pripravljajo za razdobje preteklih 30 dni.
-
7. 2. 2023 | Kultura
Pred kulturnim praznikom / »To je cilj, ki ga mislimo uveljavljati takoj in zdaj«
Predstavniki sindikatov Sviz, Glosa in Zasuk so na današnji novinarski konferenci pred skorajšnjim praznikom kulture 8. februarja opozorili na številne težave zaposlenih v kulturi in samega sektorja. Vsi trije sindikati, ki so se tokrat prvič združili z istim ciljem, rešitve pričakujejo čim prej. Pri tem stavijo na kulturo dialoga in ne ulice.
-
7. 2. 2023 | Kultura
Kaj človeštvo čaka čez deset let?
"Mislim, da bo še slabše. Takrat se bo tu in tam uporabila kakšna na znanost oprta rešitev in se bodo morda stvari na teh področjih izboljšale. Ljudje smo zadosti sebični, da ustvarimo globalno nočno moro in zadosti pametni, da ustvarimo rešitve za njeno nevtralizacijo, a preneumni, da bi jih uresničili. In tako se konča za človeštvo. Ne bo kmalu, bo pa sčasoma."
-
6. 2. 2023 | Kultura
Nagrade Grammy / Kdo vse je med prejemniki in kdo je podrl 26 let star rekord?
Harry Styles je na nedeljski podelitvi nagrad grammy osvojil najprestižnejšo nagrado za album leta, Beyonce pa je po devetih nominacijah dobila štiri grammyje in tako s skupaj 32 grammyji v karieri podrla 26 let star rekord Georga Soltija.
-
5. 2. 2023 | Kultura
»Grobo obračunavanje s Svetlano Makarovič je napad na vse pesnike in pesnice«
"Upravni odbor Prešernovega sklada bi lahko premogel toliko človečnosti in modrosti ter jo povabil k sprejemu nagrade, s tem pa tudi vrnil ugled najpomembnejši slovenski nagradi za dosežke v kulturi. Še posebej v luči dejstva, da je bila pesnica leta 2000 po triinpetdesetih letih komaj druga književnica, ki ji je nagrado za življenjsko delo prisodil Upravni odbor Prešernovega sklada, od tedaj kljub predlogom in menjavi odbora in komisij žal nobeni več. Poniževanje in grobo obračunavanje s pesnico Svetlano Makarovič je napad na vse pesnike in pesnice, tudi tiste, ki se zdaj privoščljivo naslajajo nad rumenimi članki in izbruhi anonimnih komentatorjev in trolov. Kritika je del drže vsakega umetnika in svoboda izražanja temelj demokracije, njene korenine pa se napajajo tudi z verzi Franceta Prešerna."
-
4. 2. 2023 | Kultura
V Kinodvoru bo 9. februarja ob 20.00 premiera filma MRI, ki je postavljen v multietnično transilvansko vas, raziskuje pa, kako se človek sooča z neznanim v kriznih časih. Prvak romunskega novega vala Cristian Mungiu (4 meseci, 3 tedni in 2 dneva, Matura) je svoj peti celovečerec premierno predstavil v tekmovalnem programu na fanskem festivalu v Cannesu. Po projekciji bo sledil pogovor z režiserjem, ki ga bo vodil Koen Van Daele, programski vodja Kinodvora.
-
3. 2. 2023 | Kultura
»Ta nagrada je moja in sem jo bila prisiljena odkloniti, ker mi jo je Katoliška cerkev umazala«
"Nobene prošnje ne bom vlagala. Oni bi morali vložiti prošnjo, da jaz na proslavi sprejmem to nagrado. Ampak ker je odbor Prešernovega sklada še lanski in so v njem še sami janšisti, je normalno, da bodo poskušali to preprečiti."
-
Drago Ivanuša / »Država brez kulture je zgolj kapitalistična institucija«
Drago Ivanuša (rojen leta 1969) je eden izmed naših vrhunskih skladateljev, pianistov in harmonikarjev in hkrati eden najdejavnejših. Od samega začetka, ko je, kot je nekoč v Delu zapisala Vesna Milek, v gledališče priletel kot »nekakšen mladi Franz Liszt, karizmatičen, divji, z nerazložljivo iskro norosti, erosa in melanholije prekmurskih ravnic«, ustvarja glasbo za predstave. Danes je njegov opus osupljiv, poleg glasbe za 150 gledaliških predstav je ustvaril še glasbo za več deset filmov in nešteto drugih izjemno raznolikih glasbenih projektov. Med temi so tudi klavirski solo La Bête Humaine, ki ga lahko razlagamo kot odziv na aktualne napetosti v družbi, unikatni glasbeno-pesniški tandem z Anjo Zag Golob in zasedba Magnetik, v kateri delujejo samosvoji glasbeniki. Za te tri projekte – obenem pa še za gledališko glasbo za trilogijo Cement in predstavo Ali: Strah ti pojé dušo, vse je režiral Sebastijan Horvat – bo te dni prejel najvišje državno priznanje za umetniško ustvarjanje, nagrado Prešernovega sklada.
-
Ko je bil Dik Browne, njegovo polno ime je sicer Richard Arthur (1917–1989), star 55 let, je imel za sabo lepo, zavidanja vredno stripovsko kariero. Pravzaprav se je njegova zgodba o uspehu začela, ko ga je leta 1954 poklical Mort Walker (1923–2018). Ta je štiri leta prej ustvaril strip Beetle Bailey o lenem in zabušantskem vojaku, ki venomer išče in, jasno, tudi najde način, da se izogne svojim dolžnostim. Strip je sovpadal z začetkom korejske vojne in je bil zelo priljubljen med širšim stripobralstvom, saj se je norčeval iz vojaških častnikov, vojaškega drila in vojske nasploh. Ko se je julija 1953 korejska vojna končala, je Morta zaskrbelo, da se bo s tem končala tudi popularnost (proti)vojnega stripa, zato se je hotel finančno zavarovati. In kaj je v Ameriki bolj stalnega in tradicionalnega od družine?! Tako se je lotil humorističnega stripa o povprečni ameriški družini srednjega razreda, katere glavna protagonista sta zakonca Hi in Lois s štirimi otroki. Ker pa je hotel sam še vedno risati Baileyja, se je odločil, da bo pisal zgolj scenarije, likovni del pa prepustil kakšnemu mlajšemu kolegu. Poklical je šest let starejšega Dika Browna, ki je takrat za skavtski magazin politično nekorektnega imena Boys’ Life risal skavtski strip Tracy Twins, ker pa je revija izhajala zgolj enkrat na mesec, je imel več kot dovolj časa za nov projekt. »Itak!« je rekel stari Dik.
-
BabyTron - Bin Reaper 3: New Testament
BabyTron je prvo ime izjemno nišnega odvoda podzemnega hiphopa, ki pogosto meji na parodijo, saj se v osnovi vrti okoli duhovitih enovrstičnic o vprašljivih virih zaslužka, predvsem o spletnih prevarah. Te poleg obskurnih popkulturnih referenc in opevanja Luke Dončića sestavljajo glavno tematsko rdečo nit BabyTronovih pesmi. Ne le zaradi prismuknjenih besedil, temveč tudi zaradi apatičnega sloga rapanja in ironične izbire semplov, na katerih temeljijo podlage, je BabyTronova glasba delovala predvsem kot posrečena šala, zdaj pa je zadevo ponesel na višjo raven: moči je združil z nekaterimi pomembnejšimi imeni s scene, a kljub temu ostal zvest svojim koreninam. Rezultat zveni kot kompromis med trolanjem in muziciranjem, ki uspešno združuje najboljše iz obeh svetov.
-
Polbog elektronske, ambientalne in filmske glasbe Ryuichi Sakamoto je predlani sporočil, da bo od zdaj moral živeti z boleznijo ob boku, a ta se v njegov tempo izdajanja albumov ne vmešava. 12 ni njegov dvanajsti album (prej okoli dvajseti), ampak je album, ki je predstavljen kronološko, kakor je nastajal, kot neke vrste glasbeni dnevnik – dvanajst poglavij v ciklu enega leta. V strukturi je izjemno preprost in hudo minimalističen, je niz posnetkov le nekaj plasti zračnih klavirskih melodij in nežnih synthovskih panoram, ki se nikoli ne razvijejo, ampak le lebdijo. V krhke, a močne atmosfere se od časa do časa komaj slišno vključi avtorjevo dihanje. Mojstrski v tem, da z zelo malo muštra pove veliko.
-
Mašina z usnjenim telesom, neuklonljivi oporečnik, dvoživka, razcepljena med mainstreamom in alternativo, in punk dedek, ki bo za vedno mlad, tudi pri 75 letih ohranja »raw power« vitalnost, zaradi katere ga obožujemo že od konca šestdesetih let. Povratniški album, ki ga podpisuje čislani pop producent, prejemnik producentskega grammyja za leto 2021 Andrew Watt, se sicer naslanja na predvidljive, v njegovi diskografiji že večkrat uporabljene recepture, a se Every Loser vseeno ponaša s stadionskimi ambicijami, podkrepljenimi z avtorsko globino in širino. Prinaša vse od nažigaškega protopunka in poetičnih himn v slogu njegovega berlinskega obdobja do kabarejskih pustolovščin in croonerskega baladarstva v liniji Toma Waitsa.
-
Popularna kultura je bila vedno poligon za manifestacijo ali – bolje rečeno – razkazovanje fascinacije človeštva nad vesoljem, kozmosom, nad nebesnimi telesi, planeti, asteroidi, sateliti in zvezdami, nad neznano črnino nad nami. Še posebej popularna glasba, in to vse, odkar obstaja. Od zgodnjega space age popa in super hita Telstar, ki ga je leta 1962 vizionarski producent Joe Meek napisal za skupino The Tornadoes (no, nekako »ustvaril«, sproduciral in posnel, saj not ni znal ne brati ne pisati), do jazzovskega sprevoda ikone Suna Raja in njegovih občasnih obiskov Zemlje.
-
Boris Furlan in Staša Furlan Seaton: Skozi gosto noč: dopisovanje 1951–1957
Po formi sentimentalne epistole z vsebino daleč presegajo to obliko, prinašajo namreč zgodovino zasebnega trenutka političnega kaznjenca v času Kidrič-Kardeljeve vladavine. Boris Furlan je bil tržaški begunec pred fašizmom, univerzitetni profesor, med vojno minister kraljeve vlade v Londonu in obenem podpornik partizanstva, po vojni dekan Pravne fakultete v Ljubljani, nato pa na montiranem Nagodetovem procesu kot angleški vohun obsojen na smrt, čez čas »pomiloščen« na 20-letni zapor, a ker je v ječi hudo bolan skoraj umrl, mu dovolijo odslužiti kazen na domu.
-
Greh, četrti roman Metoda Pevca (1958), ki ga širša javnost pozna predvsem kot filmskega režiserja, je po dveh desetletjih nadaljevanje Večera v Dubrovniku. Kriminalist in prej dipsoman Kajetan se znajde pred novim primerom, naplavljenim truplom klateža, ki preiskovalčevega watsona Rudija takoj spomni na Sokrata. Kajetan je tudi nabiralec, začne se z njegovim občudovanjem pomladnih zdravilnih zelišč, in Pevec je oboje, spust med brezdomce in njihovo usodo ter tradicionalno zeliščarstvo že literarno obdelal, v romanih Carmen in Marija Ana.
-
Filmske in televizijske predelave videoiger, ki zadnja leta nastajajo kot po tekočem traku, so se doslej večinoma zdele le simptom ustvarjalnega bankrota Hollywooda, saj se ta pri hiperprodukciji raznih franšiz, nadaljevanj, priredb in predzgodb – ter seveda spektaklov o stripovskih superjunakih – skuša na vso moč obesiti na vse mogoče naslove intelektualne lastnine, na katere so pripete milijonske baze fenov s polnimi žepi. Velike produkcijske hiše to navadno počnejo iz gole grabežljivosti, brez kakršnegakoli spoštovanja do izvirnega gradiva, zato so igričarje s tovrstnimi izdelki pogosto razočarale, celo razburile in le redko navdušile. Tako je bilo tudi s kritiškimi odzivi, vendar se je žanr kljub temu izkazal za izjemno molzno kravo, torej smo lahko prepričani, da se je hollywoodska mašinerija, ki priljubljene videoigre predeluje v filmske blockbusterje, šele dobro ogrela.
-
Nevarni let izgleda tako, kot bi bil posnet dve leti po filmu Umri pokončno. Brucea Willisa nadomešča Gerard Butler, alias Brodie Torrance, pilot, ki s potniškim letalom, namenjenim v Tokio, zasilno pristane v »peklenski« filipinski džungli, kjer potnike in posadko ugrabijo lokalni teroristi, no, piratski daj-dam separatisti, tako kruti, sadistični in pošastni kot ugrabitelji Nakatomijeve stolpnice (in takšne karikature, da jim lastno, samostojno državo skoraj privoščite).
-
Mož z imenom Otto – rimejk švedskega filma Mož z imenom Ove, posnetega po bestsellerju Fredrika Backmana – je dolgo emocionalno izsiljevanje. Otta igra Tom Hanks. Tom Hanks – kot Jack Nicholson v komediji Bolje ne bo nikoli obseden z redom in čistočo – je vdovec, ki je tako zagrenjen, obupan in osamljen, da hoče narediti samomor. Nakar pred vrstno hišo, v kateri stanuje, zasliši ropot – aha, dobil je nove sosede: latinskoameriško družino! Mama Marisol (Mariana Treviño), ata (Manuel Garcia-Rulfo) in dve hčerki.
-
Mlada Afganistanka pove, da je življenje afganistanskih žensk še vedno ječa – kljub »svobodi«, ki jo je prinesla ameriška okupacija. Moški žensk še vedno ne pustijo iz hiš in še vedno se jim zdi sramotno, če ženske hodijo v službo. Afganistanski moški komaj čakajo, da se vrnejo talibani. A preden se vrnejo, tri mlade Afganistanke, Zakio, Faribo in Fatimo, pošljejo v Slovenijo in Avstrijo, kjer naj bi se pripravile na zimsko olimpiado – če se bodo seveda kvalificirale.
-
M. Night Shyamalan, mojster presenetljivih, šokantnih preobratov (Šesti čut, Nezlomljivi, Znamenja, Vas ob gozdu, Stari ipd.), filme snema po svojih scenarijih, tako da res nikoli ne vemo, kaj se bo zgodilo – vedno nas pusti v temi. In na koncu – no, z razpletom – nas zlomi. Shyamalan je avtor – kot je bil Hitchcock. Toda Trkanje v koči je posnel po Tremblayjevem romanu Koča na koncu sveta (The Cabin at the End of the World), objavljenem pred petimi leti. Ja, vem, kaj ste si rekli: na Wikipediji je gotovo povzetek z vsemi spoilerji – tudi finalnim! Točno, na Wikipediji je povzetek z vsemi spoilerji vred. Ne da to kaj spremeni: če boste namreč prebrali ta povzetek, boste še toliko bolj presenečeni in šokirani nad Shyamalanovimi preobrati. Tremblay obrača – Shyamalan obrne. Erica (Jonathan Groff) in Andrewa (Ben Aldridge), ki s sedemletno posvojenko Wen (Kristen Cui) živita v koči sredi filadelfijskega gozda, obiščejo štirje čudaški neznanci, Leonard (Dave Bautista), Sabrina (Nikki Amuka-Bird), Redmond (Rupert Grint) in Adriane (Abby Quinn), ki so videti kot lunatiki, verski blazneži, privrženci sekte.
-
Lydia Tár (Cate Blanchett), slovita ameriška skladateljica in dirigentka, v nekem prizoru z avtom odpelje domov Olgo (Sophie Kauer), mlado rusko čelistko, ker pa ta v avtu pozabi medvedka, svojo maskoto, steče za njo, da bi ji ga vrnila, a se znajde v zakotni, razpadajoči stavbi, kjer jo pasji lajež tako prestraši, da pade in si razbije obraz. Svojim najbližjim reče, da so jo napadli – zlaže se. Ko se predstavlja za žrtev, je videti kot nekdo, ki ve, da dela nekaj narobe in da ga bodo slej ko prej dobili, zato vnaprej pripravlja obrambo in teren, na katerem bo lahko vzkliknil: žrtev sem! To je napad name! To je le trač! »You fucking, little nothing!«
-
07/02 ob 20.00
Iskanje brez piškotkov ni možno
