• DK, STA

    27. 7. 2021  |  Kultura

    Filmska festivala Shots in Zebra

    V mestnem jedru Slovenj Gradca in pred dvorcem Rotenturn bo od 31. julija do 7. avgusta potekal filmsko-festivalski teden. Odprl ga bo mednarodni festival animiranega filma Zebra, ki je namenjen vsem generacijam. Festivalski teden se bo nadaljeval z dobro poznanim mednarodnim festivalom kratkih filmov Shots, ki bo potekal od 5. do 7. avgusta. Več

  • DK, STA

    26. 7. 2021  |  Kultura

    Sodobni klovni bodo zavzeli Ljubljano

    V Stari mestni elektrarni - Elektro Ljubljana in v Pionirskem domu - Centru za kulturo mladih se bo nocoj začeli drugi del 14. mednarodnega festivala sodobne klovnade in novega cirkusa Klovnbuf, ki bo potekal do 1. avgusta. Festivalsko dogajanje bo tokrat potekalo v znamenju slovenskih umetnikov, saj so se v prvem delu predstavili zlasti tuji. Več

  • Uredništvo

    26. 7. 2021  |  Kultura

    Ali lahko tehnologija odreši človeka odgovornosti do slabega ravnanja z okoljem?

    V Osmo/zi (Slovenska cesta 54) v Ljubljani bodo 27. julija ob 19. uri odprli intermedijsko zvočno-prostorsko  instalacijo Con·d/s·ense, ki je del niza instalacij umetnika Mihe Godca, ki se ukvarjajo s problematiko antropogenih vplivov na vodne ekosisteme, eksperimentirajo s čiščenjem vode in z raziskovanjem sonifikacijskih lastnosti vode. Naprava združuje pridobivanje vode in njeno sonifikacijo ter doda časovno dimenzijo h gledalčevi izkušnji. Posebno vodstvo z umetnikom bo ob svetovnem dnevu ohranjanja narave, 28. julija ob 18. uri. Več

  • Uredništvo

    25. 7. 2021  |  Kultura

    Nedeljska poezija #75

    V rubriki Nedeljska poezija vsak teden objavljamo pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih letih. Tokrat pesem Marjana Pungartnika iz zbirke Za zvezdno mizo. Več

  • DK, STA

    24. 7. 2021  |  Kultura

    Clapton ne bo nastopil, če bo zahtevano potrdilo o cepljenju

    Britanski glasbenik Eric Clapton je napovedal, da ne bo nastopil na prizoriščih, kjer bodo od obiskovalcev zahtevali potrdilo o cepljenju proti covidu-19, poroča britanski BBC. Več

  • Pia Nikolič

    23. 7. 2021  |  Mladina 29  |  Kultura  Za naročnike

    Trst bo spet naš 

    Trinajstega julija je minilo stoprvo leto od požiga Narodnega doma, simbola slovenske kulture v Trstu, o katerem sta »brata« Smiljanić naredila strip. Tako ju je v spremni besedi k italijanskemu prevodu stripa Črni plamen napačno poimenoval Davide Toffolo, stripar, ki ga tostran meje poznamo po delu Italijanska zima. Zoran Smiljanić se je ob pripovedovanju anekdote namuznil in povedal, da so se na predstavitvi knjige temu pošteno nasmejali: »Zdaj se tudi midva z Ivanom hecava, da sva fratelli, ker se ta simpatična napaka sliši, kot da sva iz kakšnega banda ali pa mafijca.« Zoran in Ivan sta namreč oče in sin. Več

  • Vanja Pirc

    23. 7. 2021  |  Mladina 29  |  Kultura  Za naročnike

    Slovenska kultura je pri črpanju sredstev EU brez strokovne podpore

    Ustvarjalna Evropa je edini program, prek katerega EU sofinancira kulturni in ustvarjalni sektor v državah članicah, pa tudi drugih evropskih državah. Julija je začela veljati nova sedemletna shema tega programa z rekordnim proračunom, ki znaša 2,4 milijarde evrov in je za 63 odstotkov višji od proračuna dosedanje sheme. Predvsem zato, ker je kultura ena od panog, ki so v pandemiji najbolj prizadete. Več

  • Gregor Kocijančič

    23. 7. 2021  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Plošča

    Pop Smoke: Faith

    Prva postumna plošča Pop Smoka, pionirja newyorškega drilla, je bila komercialno izjemno uspešna, zato založba Republic iz njegove zapuščine neizdanega gradiva zdaj skuša izmolsti vse, kar lahko. Večina prejšnjega albuma je nastala še v času Smokovega prekratkega življenja in izdelek zato ni pustil vtisa, da gre zgolj za produkt založniškega pohlepa. Plošča Faith je čisto nasprotje: zveni kot nedodelana zbirka surovih demoposnetkov, ki niso bili predvideni za izdajo, a jih je vojska producentov na silo izpilila – pogosto z izrazito generičnimi producentskimi postopki – in jih okrasila z morjem verzov raznih pop zvezdnikov. Faith je zaradi tega popolnoma prenatrpan z gostujočimi vokalisti – od Chrisa Browna prek Pharella do Due Lipe in Kida Cudija –, ki v kontekstu Smokove glasbe delujejo popolnoma neprimerno. Več

  • Jaša Bužinel

    23. 7. 2021  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Plošča

    Različni izvajalci: Access Frame: Monstrosity

    Četrta kompilacija domače nišne spletne platforme iz serije Access Frame v ospredje postavlja koncept pošastnosti v vseh njegovih sintetičnih odtenkih. Petindvajset producentk in producentov nas zalaga s paketom avtorsko zaznamovanih elektronskih eksploracij, ki neortodoksno posegajo v polje ambienta, zvočne umetnosti in hrupa, pa tudi robnega techna, electra, downtempa in IDM-a. Veseli smo razširitve Kamizdatove familije na nadobudne mlajše ustvarjalce, kot so 2xp, Douchean, dvidevat, Gisaza, Slowmotion Livestream in 08080, ki plamenico raziskovalne elektronske izraznosti nosijo naprej. Ključno poslušanje za razumevanje in poznavanje aktualnih tokov v brbotajočem slovenskem spletnem podzemlju. Več

  • Borka

    23. 7. 2021  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Plošča

    Chet Faker: Hotel Surrender

    Pevec z lahkoto prepoznavnega glasu Nick Murphy je pred petimi leti opustil vzdevek, ki ga je (pred tem) hitro izstrelil v sam vrh avstralske pop scene. Pod imenom Chet Faker je že leta 2012 zajahal lestvice s prvencem Built On Glass in sedaj se paradni projekt vrača. Hotel Surrender je nevsiljiva razvlečenka brez zapomnljivih posnetkov in hakeljcev, je baladno zaspana pop elektronika, ki se tu in tam spusti v diskoidno mehak drnec zadržanega poplesavanja. Murphyju je uspelo posneti album, ki se uvidevno sprehodi mimo nas, ne da bi ga sploh opazili. Zanašanje na izpolnjevanje slogovnih pričakovanj težko prinaša nove zamisli in se tokrat izkaže za bledo ziheraštvo sicer res takoj prepoznavnega izraza. Hotel kaj že?! Več

  • Jaša Bužinel

    23. 7. 2021  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Plošča  Za naročnike

    Clairo: Sling

    V dobi TikToka, ko je koncept viralnosti – hitrega širjenja avdiovizualnih spletnih vsebin, ki lahko čez noč dosežejo astronomsko število ogledov – zaradi tiranije algoritmov relevantnejši kot kadarkoli prej, se zdi viralni lo-fi hitič Pretty Girl (2017), ki ga je ameriška pevka Claire Cottrill posnela pri 19 letih v domači sobi, skoraj artefakt iz nekih drugih časov, ko je še obstajala nekakšna »zdrava viralnost«. Poslušalcev se je dotaknila z iskrenim ljubezenskim kantavtorstvom, a hitro so se pojavile tudi govorice o »industrijskem vsadku« zaradi zvez njenega očeta, ki naj bi ji bil pomagal do pogodbe z založbo Fader, pri kateri je izdala odlično sprejeti prvenec Immunity. Ne glede na obtožbe o nepotizmu se je Clairo na njem izkazala za domiselno avtorico intimnega popa s pridihom konca devetdesetih let, s katerim je nagovorila ne le fene srednjega toka, ampak tudi tiste, ki na pop gledajo s kritično distanco. Več

  • Bernard Nežmah

    23. 7. 2021  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Rod Dreher: Ne živite od laži: priročnik za krščanske disidente 

    Toda avtor se je naslonil na pogovore z nekdanjimi vzhodnoevropskimi oporečniki, ki so emigrirali na Zahod ali ostali v domovini, zdaj pa v demokratičnih družbah opažajo vzorce, ki spet silijo ljudi v konformizem, kadar njihovi nazori niso v skladu z main-stream liberalizmom. Gradi torej na smiselni postavki, da svoboda govora velja tudi za verne ljudi. Ko sega v zgodovino, niza primere, ko sovjetski državljani niso šli ravno na ulice in niso vpili, da je komunizem laž in komunisti lopovi, temveč so se držali načela, da so govorili, kar so mislili. V Moskvi je na začetku sedemdesetih let oče Dmitrij Dudko govoril o trpljenju ljudi pod partijskim režimom in s pridigami v cerkev privabljal množice, tudi intelektualce, ateiste in marksiste. Iz preteklosti niza zglede rezistence, kakršni mu umanjkajo prav v sedanjosti, in to v klasičnih zahodnih demokracijah. Poudari pojem »progresivnih nazorov«, ki vnaprej razdeli ljudi na dobre in zle. Več

  • Matej Bogataj

    23. 7. 2021  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Knjiga  Za naročnike

    Dragan Velikić: Naslov: beograjski roman

    Srbski pripovednik in esejist Dragan Velikić (1953) se tokrat posveča Beogradu in sledem, ki so jih za seboj pustili osvajalci, tudi sledem, ki jih za seboj puščajo trenutni zavojevalci, kriminalci pod patronatom politične garniture. Tem naborom prišlekov iz podzemlja nekako od vzpona Miloševića prav nič ne prizanaša in jih imenuje z različnimi slabšalnimi oznakami. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    23. 7. 2021  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Hollywoodska prevara

    Ker sem v času Janševega zaprtja tole farso, v kateri Robert De Niro, propadli holivudski producent, pomotoma posname »največji film vseh časov«, že popisal, le namig, da je zdaj na voljo tudi v nadnaravni velikosti, s Tommyjem Leejem Jonesom vred. (v kinu) Več

  • Marcel Štefančič jr.

    23. 7. 2021  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Starblack

    Če boste brskali po Netflixu, si obvezno poglejte špageti vestern Starblack, v katerem veliki bad guy Demeter Bitenc – sicer elegantnejši od Starblacka (Robert Woods), kvazi-Zorroja, »črnega Boga smrti«, fantomskega rešitelja malih ljudi – obleži na ulici, mrtev in bel. Posneli so ga namreč pri nas – v ljubljanskem Tomačevem! Več

  • Marcel Štefančič jr.

    23. 7. 2021  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Things Heard & Seen

    V grozljivkah so stare hiše polne skritega življenja – ko se tja priseli nova, mlada, srečna družina, začne škripati, škrtati, šklepetati, šušteti. Takšna je tudi stara hiša, v katero se preselita Catherine (Amanda Seyfried), sicer restavratorka, in njen toksični mož, George (James Norton), ki je dobil profesuro na lokalnem faksu, a se kmalu izkaže, da v njunem zakonu tiči hujši mrak kot v tej hiši, ki bi jo lahko predelali v velik nagrobnik in je videti tako, kot da je padla iz Priklicanega zla. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    23. 7. 2021  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Luka

    Luca je zvedav, sramežljiv, osamljen fantič – jasno, animiran. Pixarjev. V resnici je morska »pošast«, ki na suhem mutira v dečka. Ko se sprijatelji z ležernim, potepuškim Albertom, prav tako latentno morsko »pošastjo«, postaneta v Portorožu, idilični italijanski ribiški vasici, nerazdružljiva, toda le to poletje – njuno zadnje, preden ne bosta odšla vsak svojo pot. Otroštva bo konec. Med njima res klikne, nista vsiljiva kot mali Nemo niti pompozna kot kavboj Jelko in Ken Kozmoblisk, ljubita vespo, špagete in gelato, nista pretenciozna, zelo sta ozemljena, celo vsakdanja, predvsem pa drugačna, zato niti ne preseneča, da začutita tudi malce homoerotične evforije, saj nimata pojma, da ponekod, kjer so preživele stare vraže, stare fobije in stari predsodki, vpijejo: »Ubijte pošast!« Kopno zna biti tako neslano. Več

  • Marcel Štefančič jr.

    23. 7. 2021  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Fear Street Part 1: 1994

    Netflix paranormalne, slasherske trilogije Fear Street, ki se dogaja v treh različnih obdobjih (1994, 1978, 1666), ni naložil naenkrat, ampak vsak film posebej – tri zaporedne petke. Ta »miniserija« je sicer posneta po romanih R. L. Stina, »Stephena Kinga otroške literature«, a v prvem delu, postavljenem v leto 1994, najprej pomežikne Kriku, saj mlado prodajalko (Maya Hawke) – Srečno le, ko dežuje (pravi bend Garbage) – ponoči v zaprtem nakupovalnem centru po krajši igri moči metafilmsko zakolje maskirani manijak, ki ga takoj ubijejo in demaskirajo, tako da lahko začnejo tesnobni, solidarni, progresivni, napol superjunaški multikulti najstniki (Julia Rehwald, Benjamin Flores Jr, Fred Hechinger), ki jih vodita lezbijki (Kiana Madeira, Olivia Welch) in nad katere se v degradiranem, depresivnem, distopičnem mestecu Shadyside (alias Shittyside), ki velja za »morilsko metropolo Amerike« (sosednje mesto, Sunnyvale, po drugi strani bujno in bajno cveti!), spravi psihopatsko prekletstvo (duh čarovnice, ki so jo obesili leta 1666, kamor nas odpelje tretji del), mežikati Tistemu in seriji Stranger Things, pa tudi Noči čarovnic, ko se v drugem delu preselimo v leto 1978 – v poletni kamp, k novi floti hormonskih najstnikov (Emily Rudd, Sadie Sink, McCabe Slye itd.). Več

  • Marcel Štefančič jr.

    23. 7. 2021  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Censor

    Enid Baines (Niamh Algar), tesnobna, samska, neodvisna mladenka, pedantna članica britanske cenzorske komisije ( ja, ženska v toksičnem moškem okolju!), ki v osemdesetih letih, v času videobuma, cenzurira »video nasties« (à la The Driller Killer, Cannibal Ferox, The Last House on the Left, Lager SSadis Kastrat Kommandantur, Cannibal Holocaust, L’ultima orgia del III Reich, I Spit on Your Grave ipd.), brutalne, nasilne, ekscesne grozljivke, šokerje, slasherje, splatterje in trilerje (dom so hoteli zaščititi pred invazijo »svinjskih« filmov), se navleče na »video nasties«, saj se ji zdi, da je igralka (Sophia La Porta) v enem izmed njih podobna njeni mlajši sestri, ki je pred leti – še kot otrok – skrivnostno izginila, zdaj pa je očitno – pod imenom Alice Lee – postala zvezdnica krvavih, grizlijevskih, odvratnih šokerjev (à la Don’t Go Into the Church), toda ko začne detektivsko segati pod pulte »nasty« videotek in zalezovati filmarja, Fredericka Northa (Adrian Schiller), ki te »nasties« režira, s tem le potrdi fascinantnost teh obscenih, dementnih, grotesknih, karnevalskih, senzacionalističnih filmskih smeti. Censor, debut valižanske režiserke Prano Bailey-Bond, je prefinjen, lynchevski, bogat, kar pa je logično – predstavlja namreč himno moči filma. Reči, ki vlečejo, pa so vedno nasilne. Filmi so takšna reč. Močnejši od travm. Imerzivnejši od paranoje. Nevarnejši od spomina. Ljudi zmedejo, premaknejo, obnorijo. Ja, iztaknejo jim oči. (Amazon Prime) Več

  • Marcel Štefančič jr.

    23. 7. 2021  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Film  Za naročnike

    Summer of Soul

    Na Woodstocku, ki se je odvrtel poleti 1969, je bilo črncev – na odru in med publiko – le za vzorec, toda sočasno je v newyorškem Harlemu – v parku Mount Morris – šest vikendov zapored potekal monumentalni Harlemski kulturni festival (Harlem Cultural Festival), alias »Black Woodstock«, na katerem so pred nepregledno črnsko množico – skupaj 300 tisoč gledalci – brezplačno nastopili vsi tedanji največji, najudarnejši, najpriljubljenejši črnski izvajalci, kralji in kraljice ter princi in princese bluesa, gospela, soula, rhythm & bluesa, funka, popa, psihedelije, jazza in Motowna: Stevie Wonder, Nina Simone, B.B. King, Gladys Knight and the Pips, The Staple Singers, Sly and the Family Stone, The 5th Dimension, Max Roach and Abbey Lincoln, The Edwin Hawkins Singers, The Chambers Brothers. Woodstock je svoj spomenik, svoj dokumentarec, dobil že takoj naslednje leto, »črnski Woodstock« pa je na svoj spomenik čakal do zdaj – čudoviti, spektakularni materiali (45 ur), ki jih je tedaj s petimi kamerami mojstrsko posnel Hal Tulchin, so namreč prvič na voljo šele zdaj, v dokuju Summer of Soul. Več

  • Vanja Pirc  |  foto: Borut Krajnc

    23. 7. 2021  |  Mladina 29  |  Kultura  Za naročnike

    Oživljeni dvorec

    Sredi Spodnje Savinjske doline že skoraj tri stoletja stoji mogočen baročni dvorec Novo Celje. Po zgledu dunajskega Schönbrunna ga je dal sredi 18. stoletja na prostrani ravnici sezidati grof Anton pl. Gaisruck, kasneje pa je dvorec večkrat zamenjal lastnike in v prejšnjem stoletju kar nekajkrat tudi namembnost; sprva je bil novo središče celjske gosposke (od tod njegovo ime) in dom različnih plemiških družin, tudi družine prve slovenske pesnice Fani Hausmann, kasneje je v njem delovala »umobolnica«, kot so ustanovo imenovali v času Dravske banovine, med drugo svetovno vojno je bil tam okupatorjev lazaret, po njej pa pljučna bolnišnica in dom starejših občanov. Več

  • Izak Košir

    23. 7. 2021  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Dogodki

    Pozor, kultura

    Do 25/08
    Več

  • Stanka Prodnik

    23. 7. 2021  |  Mladina 29  |  Kultura  |  TV  Za naročnike

    Kako nas je Danilo Türk streznil, ko nam je bil Igor Zorčič že malo všeč

    V nedeljo smo imeli na TV Slovenija odlično priložnost za primerjavo – primerjali smo lahko dva normalna, razmišljujoča politika iz različnih dob. Najprej je Tanja Gobec gostila predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča, takoj za njo pa Ksenija Horvat nekdanjega predsednika republike Danila Türka. Roko na srce, gledati Igorja Zorčiča v teh časih je pravi balzam za oči in uho – ker je pač dostojen, prijazen, no, pač zna se vesti, ni nasilnež, je artikuliran, kritično vprašanje zanj ni osebni napad nanj, na njegovo družino, vero itd. V tem svetu čudnih nasilnih trolov brez osnovnih manir, ki so ves čas v vojni, začenši z Janezom Janšo, Alešem Hojsem, Vaskom Simonitijem … tudi Matejem Toninom, ki je nasilen s svojo zlaganostjo, brezdušnostjo in premočrtnostjo, je Zorčič čisto ok. Že zato, ker vemo, da za tem njegovim besedovanjem ne stojijo neka iliberalna agenda in neka popolnoma neverjetna prepričanja, za katera smo mislili, da v Sloveniji nikoli ne bodo več dobili večinske moči. Več

  • Saša Eržen

    23. 7. 2021  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Hudo

    Anti-hik

    Charles Osbourne je v Guinnessovi knjigi zapisan kot človek s precej nenavadnim rekordom; neprekinjeno se mu je kolcalo kar 68 let, vse od njegovega 30. leta pa do enega leta prej, preden je 1991. umrl. Žal ni dočakal izuma slamice z imenom hicc away, ki kolcanje ustavi v nekaj trenutkih. Zasnoval jo je dr. Ali Seifi, zdravnik na intenzivnem nevroznanstvenem oddelku bolnišnice v Teksasu. Izdelana je iz trde, trpežne plastike, v dveh delih, pri čemer spodnji, ki se privije na zgornjega, deluje kot pokrovček. Slamica ima spodaj ob straneh luknjici; manjša je namenjena otrokom, večja odraslim, želeno pa nastavimo prav s pomočjo pokrovčka. Slamico vtaknemo v kozarec in skoznjo popijemo vodo. Pri nekaterih deluje že en požirek, drugi morajo skozi slamico kontinuirano popiti malo več. Kolcanje sicer povzročajo krči v trebušni preponi, zaradi katerih se glasilke sunkovito zaprejo, pri čemer nastane značilni zvok »hik«. Pri dolgotrajnem kolcanju zdravniki ponavadi predpišejo pomirjevala, obstaja pa cela zakladnica ljudskih trikov, ki naj bi – bolj ali manj učinkovito – ustavili krčevito kolcanje, od zadrževanja diha, pitja vode z nasprotne strani kozarca, hitrega dihanja v vrečo, prižemanja kolen na prsi med sedenjem, zatiskanja ušes, sesanja kocke sladkorja ali ledu do grgranja vode, vlečenja za jezik in tega, da nas kdo močno prestraši. Več

  •  |  foto: Igor Škafar

    23. 7. 2021  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Ulice

    Benjamin 

    Več

  • Lara Paukovič  |  foto: Uroš Abram

    23. 7. 2021  |  Mladina 29  |  Kultura  |  Portret  Za naročnike

    Aldo Kumar, skladatelj, ki je letos za svoje delo prejel najvišje strokovno priznanje

    Odraščal je v idiličnem okolju med Idrijo in Cerknim, ob reki Idrijci. Blizu je rojstna domačija Cirila Kosmača, pisatelja, ki ga izjemno ceni in ki je delno vplival na njegov način mišljenja. Resda je Aldo Kumar (rojen leta 1954), letošnji dobitnik Kozinove nagrade, najvišjega strokovnega priznanja za skladatelje, ki ga podeljuje Društvo slovenskih skladateljev, profesionalno zapisan glasbi, a nič manjše ni bilo med odraščanjem njegovo zanimanje za literaturo, filozofijo, vizualno umetnost, gledališče, film ... vsa ta zanimanja neguje še danes, redno obiskuje kulturne dogodke in spremlja sodobno umetniško produkcijo. Tudi glasbo ne le sklada, temveč jo tudi izvaja, je namreč ustanovitelj in član benda Anbot. Skratka, človek, ki ni zamejen z okvirom svojega poklica, temveč pravcati svetovljan. Več

  • Uredništvo

    21. 7. 2021  |  Kultura

    Razstava, postavljena v čas, ko je človeška vrsta že izumrla

    V oblikovalskem studiu Ljudje na Ilirski ulici 15 v Ljubljani bodo 22. julija ob 19. uri odprli intermedijsko razstavo RIP ljudje (Počivajte v miru ljudje), ki na spekulativen način prevprašuje kapitalistično hiperprodukcijo, razvoj emocionalne ekonomije in umetne inteligence. Razstava je namreč postavljena v čas, ko je človeška vrsta že izumrla. Obiskovalec razstave bo tako dobil edinstveno priložnost; to, kar šele prihaja, bo lahko pogledal za nazaj, presodil potek dogodkov in se zamislil o tem kako bi lahko bil tok naše "zgodovine" oziroma prihodnosti drugačen. Več

  • DK, STA

    20. 7. 2021  |  Kultura

    Nemčija bo sofinancirala obnovo Judovskega centra v Ljubljani

    Judovski kulturni center Ljubljana in nemško veleposlaništvo sta v ponedeljek podpisala dogovor o tem, da bo nemška vlada za obnovo stavbe na Križevniški ulici zagotovila 25.000 evrov. S finančno podporo bo obnova prostorov sinagoge lahko zaključena še letos, tako da bo judovska skupnost prostor ponovno lahko začela uporabljati že pozno jeseni. Več

  • DK, STA

    20. 7. 2021  |  Kultura

    Fotoreporterski presežki

    V dunajski galeriji Westlicht bodo med 10. septembrom in 7. novembrom že 20. leto zapored razstavljene najboljše fotografije fotoreporterstva, izbrane na mednarodnem fotografskem natečaju World Press Photo. Med njimi bo tudi fotografija slovenskega fotografa Cirila Jazbeca, so sporočili s predstavništva mesta Dunaj v Ljubljani. Več

  • Uredništvo

    19. 7. 2021  |  Kultura

    Slovenski fotografi v Pragi

    V Galerie Fotografic v Pragi je do 21. avgusta na ogled razstava Drugačni svetovi 2020, ki predstavlja mlado sodobno fotografijo srednje in vzhodne Evrope. Skupinska razstava osme edicije natečaja Drugačni svetovi predstavlja projekte desetih izbranih avtorjev natečaja za mlade in uveljavljajoče se ustvarjalce (do 35 let) na področju sodobne avtorske fotografije z območja CEE regije. Več