-
Justin Bieber po 59 letih zrušil rekord Elvisa Presleyja
Kanadski pop zvezdnik Justin Bieber je pri 25. letih postal najmlajši glasbenik, ki je s sedmimi albumi zasedel vrh ameriške lestvice najbolj priljubljenih plošč in s tem zrušil 59 let star rekord kralja rock'n'rolla Elvisa Presleyja. Več
-
27. 2. 2020 | Kultura
Deset kulturnih dogodkov od četrtka do nedelje
Tokrat priporočamo premiero dokumentarnega filma Požig, ki je nastal ob 100. obletnici požiga Narodnega doma v Trstu, premiero tragedije Kliči M za Macbetha, ki je nastala po Macbethu Williama Shakespeara v režiji Matjaža Pograjca, premiero predstave Oliverja Sacksa Muzikofilija (Zgodbe o glasbi in možganih) v režiji Ivane Djilas, otvoritev Festivala Fabula z Bernhardom Schlinkom, literarnim klasikom 20. stoletja. Več
-
Disneyjeva risanka s prvim odkritim LGBTQ+ likom
V novem animiranem filmu v produkciji Disney-Pixarja Naprej, postavljenem v predmestni fantazijski svet, se pojavi enooka policistka Specter, ki v pogovoru z drugimi liki razkrije, da je v istospolni zvezi. Policistka je po pisanju italijanske tiskovne agencije Ansa prvi odkriti LGBTQ+ lik, ki se pojavi v Disneyjevi animirani produkciji. Več
-
25. 2. 2020 | Kultura
Slovenske študentke osvojile oblikovalske nagrade v New Yorku
Študentke in študenti Akademije za likovno umetnost in oblikovanje so že stari znanci uspehov na natečaju NEW TALENT ANNUAL, enem najpomembnejših mednarodnih oblikovalskih tekmovanj v organizaciji newyorške založbe Graphis. V februarju so bili objavljeni rezultati NEW TALENT ANNUAL 2020, na katerem se je odlično odrezalo kar 5 podiplomskih študentk smeri Grafično oblikovanje z Oddelka za oblikovanje vizualnih komunikacij. Več
-
25. 2. 2020 | Kultura
Ali ima univerzalno razumljiva umetnost res večje izrazne možnosti?
V Galeriji Škuc v Ljubljani bodo, 26. februarja ob 19.00 odprli razstavo Splošna filozofija in izpoved posameznika, umetnika Luke Savića, ki na podlagi študija zahodne filozofije in estetike uporablja različne medije za ustvarjanje enigmatičnih instalacij, ki vključujejo in prilagajajo umetnostnozgodovinske reference ter filozofske ideje. Pred odprtjem bo ob 18.00 potekalo javno vodstvo z umetnikom in kuratorjem razstave Guyem Robertsonom. Več
-
Pinkfloydovec prihaja v Zagreb
Nick Mason, bobnar in eden od ustanoviteljev legendarne skupine Pink Floyd, bo nastopil na zagrebškem poletnem festivalu INmusic s svojo novo skupino Nick Mason's Saucerful of Secrets, ki je nastala leta 2018. Občinstvu bodo predstavili nove interpretacije skladb skupine Pink Floyd, ki so Masonu najljubše. Več
-
24. 2. 2020 | Kultura
Med 24. februarjem in 1. marcem bo v Ljubljani, Domžalah, Celju, Radovljici in Slovenski Bistrici potekal 14. Festival gorniškega filma, ki v tekmovalnem programu prinaša kar 37 filmov iz 20 držav v štirih kategorijah: alpinizem, plezanje, gorska narava in kultura ter gore, šport in avantura. Rdeča nit letošnjega gorniškega praznika v dolini so celovečerni filmi, vsebinsko prednjačijo filmi o gorski kulturi in naravi, pečat bodo dodale ženske, protagonistke v več filmih, na svoj račun pa bodo prišli tudi ljubitelji alpinističnih, plezalnih in popotniških zgodb - tako v filmih kot na predavanjih Jima Doninija, Jere Musič, Davida Debeljaka, Milana Romiha in Tomaža Jakofčiča ter spominskem večeru prvih himalajskih odprav Več
-
23. 2. 2020 | Kultura
Pretresljive Mušičeve risbe iz koncentracijskega taborišča Dachau
V Moderni galeriji v Ljubljani bodo 27. februarja ob 19.00 odprli razstavo Zorana Mušiča z naslovom Obsojeni na upanje – risbe iz Dachaua iz leta 1945, ki bo na ogled v sklopu stalne razstave umetnosti 20. stoletja. Zbirko 23 risb je 20. julija 2016 v arhivu na tržaškem sedežu Vsedržavnega združenja partizanov Italije (VZPI-ANPI) povsem naključno našel tržaški zgodovinar in raziskovalec Franco Cecotti, še eno Mušičevo risbo iz taborišča pa so odkrili v arhivu Deželnega inštituta za zgodovino odporništva Furlanije - Julijske krajine v Trstu. Kustos razstave: Marko Jenko. Več
-
23. 2. 2020 | Kultura
V rubriki Nedeljska poezija vsak teden objavljamo pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih dveh letih. Več
-
22. 2. 2020 | Kultura
»Ljudem moramo dati čas, da nas začnejo pogrešati«
"Tudi v naših zasebnih življenjih velja, da ljudem moramo dati čas, da nas začnejo pogrešati. Podobna logika je bila takrat aplikativna za najino kariero. Verjamem, da so naju po prihodu z Evrovizije imeli vsi dovolj. Tudi, ko sam poslušam najino skladbo dva meseca, jo imam na koncu dovolj. Po Evroviziji sva si želela počitka in takrat bi morala še bolj trdno vztrajati pri tem. Morala bi spakirati, se odpeljati na morje in za dva meseca izklopiti telefona." Več
-
Azijski producent Sony Pictures India pripravlja indijsko različico nemške kultne klasike Toma Tykwerja iz leta 1998 Teci, Lola, teci. V filmu z naslovom Loopa Lapeta, ki ga bo režiral Aakash Bhatia, bosta v vlogah mladega para Lole in Mannija zaigrala indijska igralca Taapsee Pannu in Tahir Raj Bhasin. Več
-
Skupina Laibach letos praznuje štiridesetletnico delovanja, pri tem je pod pokroviteljstvom Društva za retroavantgardo izdala trojno ploščo Laibach Revisited, zbirateljsko kolekcijo treh plošč, ki bo navdušila vse najzvestejše oboževalce kultne zasedbe. Več
-
V sobi številka 103 je bilo presenetljivo tiho. Mauro, mladi študent dirigiranja na visoki šoli za glasbo v Weimarju, je stal za dirigentskim pultom z dirigentsko palico v desni roki. Osvojiti je skušal eno od Beethovnovih simfonij – tisto, ki med številnimi glasnimi simfonijami velja za Beethovnovo najglasnejšo: Eroico. Vendar ni bilo slišati ničesar, le zvok, ko je Maurova paličica odločno švistnila skozi zrak. Neslišno se je obračal zdaj proti godalom, zdaj proti pihalom, čeprav tam ni bilo niti godcev niti pihalcev. Več
-
Dan Bejar, idejni vodja projekta Destroyer, z dvanajsto studijsko ploščo suvereno dokazuje, da mu v srednjih letih ne zmanjkuje ustvarjalne energije. Ponovno ponuja prefinjene, do radia prijazne pop melodije, ki zahajajo tudi v eksperimentalne vode, a tokrat so teatralni bendovski zvok zadnjih nekaj plošč v novovalovski maniri zamenjali ritem mašine, vintidž sintetizatorji, težki bas in rezki kitarski vložki. Nosilni steber albuma je Bejarov specifični grenko-sladki glas, ki v slogu nadarjenega, a faliranega študenta humanističnih ved potrto opeva prizore razkrajajoče se družbe. To stori z dokaj jasnim sporočilom: da si naša vrsta verjetno ne zasluži preživetja. Več
-
Po vsej pozornosti, ki sta je bila Zala Kralj in Gašper Šantl deležna, odkar sta pred tremi leti začela ustvarjati skupaj, ni presenetljivo, da sta šele zdaj objavila dolgometražni prvenec. Za nameček se je polovica skladb z njega, med njimi hiti Valovi, Baloni, S teboi in evrovizijska Sebi, že dobro usidrala na radijskih valovih in na spletu, zato plošča ponuja razmeroma malo novega. Nove so skladbe v angleščini, kar je po dobrem mednarodnem odzivu v Tel Avivu sicer smotrna odločitev, je pa njun počasni, zasanjani, romantični pop s tem žal izgubil nekaj tiste drugačnosti, s katero sta se dvignila nad povprečje. Plošča je bolj formalnost kot pa kakšno novo glasbeno razodetje. Več
-
Denzel Curry & Kenny Beats: Unlocked
Floridskega emsija Denzla Curryja odlikuje divja konsistenca. Slogovno neukrotljiv vse od prvih diskografskih pustolovščin leta 2013 niza projekte surove odlike, brez resnejših padcev v formi, z lansko ploščo Zuu vred. Tokrat se je spajdašil s producentom Kennyjem Beatsom, ki se lahko pohvali z raztresenim, a obsežnim, za podzemlje specializiranim opusom. Unlocked je miniaturen album brez rdeče niti, skupek na hitro zloženih posnetkov, na katerih Curry v napol prostem slogu preskakuje s teme na temo. Je njegov morda najbolj kaotični projekt doslej, a nič zato: tudi če mu težko sledimo, zlahka ujamemo humor in zmagovalni tok nametavanja zlogov. Kot pravi neonski napis na steni Kennyjevega studia: »Don’t overthink shit.« Več
-
Pred nedavnim je po spletu zakrožil mem, ki prikazuje diptih fotografij: na prvi so tipični oboževalci Tame Impale med letoma 2008 in 2015: najstniški zapohanci, ki počivajo na kavču, obdani z gostim oblakom dima marihuane. Na drugi je značilna baza fenov Tame Impale, kakršni so videti od leta 2015: gospodične, malo starejše od dvajset let, ki evforično nazdravljajo s kozarci belega vina. Če si zaporedoma predvajamo Innerspeaker – prvenec glasbenega projekta avstralskega glasbenika Kevina Parkerja, ki ustvarja pod psevdonimom Tame Impala – in Slow Rush, njegov najnovejši studijski izdelek, nam je v hipu jasno, da mem zadene žebljico na glavico: Parker je vintidž stonersko psihedelijo skoraj v celoti zamenjal za izjemno dostopen, spoliran in speven zvok. Psihedelični rock je preobrazil v dizajnersko sproduciran synthpop, ki krmari predvsem med discom in funkom. A ta preobrazba nikakor ni bila hipna. Več
-
Nenadna priljubljenost biografskih stripov
Pisalo se je leto 1980, ko je začel ameriški stripar poljskega rodu Art Spiegelman izdajati serijo zgodb o očetovem življenju. Življenjepis govori o drugi svetovni vojni, med katero so poljski »prašiči« ob pomoči nemških »mačk« lovili poljske Jude z mišjimi glavami. Miši je uporabil, »ker so žrtve deratizacije po navadi glodavci«. Tako kot so bili Judje žrtve holokavsta. Kritiki so bili nad knjigo navdušeni tudi zato, ker je ponudila zmes več žanrov. Maus je hkrati življenjepis, zgodovinski roman in avtobiografija. Serija se je končala leta 1991 in že naslednje leto postala prvi stripovski roman, ki je prejel Pulitzerjevo nagrado. S tem je Maus zbudil pozornost svetovne javnosti in povečal priljubljenost biografskih stripov; ti so se zadnja leta, s 30-letno zamudo, začeli uveljavljati tudi pri nas. V Sloveniji se je podobno zgodilo s stripom Ivan Cankar: Podobe iz življenja scenarista Blaža Vurnika in risarja Zorana Smiljanića. Na Slovenskem knjižnem sejmu je strip leta 2018 prejel nagrado knjiga leta in to je gotovo pripomoglo k hitri razprodaji. Delo je do danes že doživelo ponatis. Nagrade morebitnemu bralstvu sporočajo, da je kakovost posameznega dela potrdila strokovna javnost, torej je vredno prostora v domači knjižnici vsakega posameznika. Več
-
Vsi sanjajo in fantazirajo, a to še ne pomeni, da se morajo te sanje in fantazije izpolniti. Ravno nasprotno: bolje je, da se ne izpolnijo. Izpolnitev teh sanj in fantazij namreč vedno tvega, da bo popolni dolgčas. Tak dolgčas je Fantazijski otok, film o eksotičnem “fantazijskem otoku”, na katerem se ljudem izpolnijo vse fantazije. Več
-
Speedy Gonzales ni bil še nič – ježek Sonic, ki ga je moral studio Paramount po zgražanju nad tem, kot je izgledal v napovedniku, redizajnirati, je še hitrejši, najhitrejši, supersoničen. Ja, hitrejši od zvoka. Jasno, ni s tega planeta, temveč je priseljenec iz vesolja, alien, moder kot vesolje, osamljen kot E.T., staromoden kot imaginarni prijatelj, enodimenzionalen kot liki iz računalniških igric in duhovit kot izpuljen zob. Več
-
Stéphane (Alain Chabat) je francoski chef – ločen, prileten, simpatičen, preprost, osamljen, romantičen. Problem je le v tem, da romantike očitno ne more več izživeti v Franciji – včasih so romantiki drveli v Francijo, da bi padli v romantično komedijo (Pozabi Pariz), Stéphane pa to najprej išče na družbenih omrežjih, predvsem na Instagramu, kjer spozna korejsko dekle Soo (Doona Bae), in potem v Koreji, kamor odleti, da bi Soo doživel še v živo. Več
-
Ko gledate Emmo, ekranizacijo romana, ki ga je pred mnogimi leti napisala Jane Austen (njen zadnji roman), imate občutek, da gledate kako prestižno Netflixovo serijo. Film, sicer prvenec Autumn de Wilde, ameriške fotografinje in režiserke glasbenih spotov (The White Stripes, Spoon ipd.), teče namreč gladko in sladko, duhovito in igrivo, lahkotno in muzikalično, že kar frivolno in samoumevno, prežeto z zgovornostjo hormonov, večnim soncem, pastelnimi barvami in brezhibno kostumirano brezčasnostjo – imerzivno. Romantične intrige, male zarote, taktične igre, plesi emocij in nesporazumi sicer tleskajo in pikajo in bodejo in prasketajo, a se obenem zibljejo tako elegantno in ležerno, kot da se jim nikamor ne mudi, ker bodo razrešeni šele v šestem ali osmem delu. Emma Woodhouse (Anya Taylor-Joy) šteje šele 20 let, toda ima se za kraljico ženitnega posredništva, saj je prepričana, da lahko pravo dekle vedno poveže s pravim fantom. Včasih ji uspe, včasih pa ne. Harriet (Mia Goth), svojo naivno družabnico, skuša povezati z vikarjem Eltonom (Josh O’Connor), kar se ne konča dobro. Več
-
Zadruge, ki so nekoč slovele kot demokratične institucije, to niso več
Inga (Arndís Hrönn Egilsdóttir) in Reynir (Hinrik Ólafsson) sta zakonca, ki kmetujeta nekje na severu Islandije. Njuna kmetija je na samem, a sodobna in robotizirana. Reynir s tovornjakom razvaža pridelek, toda nekega dne se smrtno ponesreči. Ingo to šokira, še bolj pa jo šokira razkritje, da je Reynir zadrugi ovajal tiste kmete, ki so poslovali drugod – mimo zadruge. Za nameček ji policaj pove, da ni šlo za navadno prometno nesrečo: “Reynir je bodisi zaspal ali pa naredil samomor.” Samomor? Inga najprej pomisli, da jo je Reynir izdal in da zdaj ne bo mogla odplačevati dolga (že ko sta bila dva in sta delala 24/7, sta komaj shajala), potem pa ugotovi, da je bil Reynir pod hudim pritiskom in da ga je vodstvo zadruge izsiljevalo: ali boš sodeloval in ovajal ali pa ti bomo zaplenili kmetijo! Inga sklene, da se bo prelevila v žvižgačico: najprej zažvižga na Facebooku, kjer zadrugo primerja z mafijo, potem pa da še intervju za TV. Mleko, ki ga je posnel Grímur Hákonarson, režiser Ovnov, nas odpelje v temno srce agrarnega kapitalizma. Zadruge, ki so nekoč slovele kot demokratične institucije, to niso več. Več
-
France Štiglic, ki smo ga slavili lani, je leta 1948 posnel film Na svoji zemlji, ki je bil velik hit (še vedno izgleda fantastično), toda naslednja filma, Trst in Svet na Kajžarju, sta se mu povsem ponesrečila, tako da v Sloveniji filma ni več dobil. Moral je v Makedonijo, kjer je posnel enobejevsko Volčjo noč. Več
-
Ur. Fran Wiesthaler: Valentina Vodnika izbrani spisi
Valentin Vodnik (1758–1819) je prej dobil veliki monument kot France Prešeren. Bil je mož, ki je slovenščino iz pogovorne govorice na široko prestavil v pisani jezik. Njegova ostalina je izjemna: štiri leta časopisa Lublanske novice, več izdaj letnih pratik, Kuharske bukve, jezikovni učbeniki, vrsta Ezopovih basni in drugih antičnih mitov, zraven pa še vrsta rokopisnih del. Več
-
Rezman je popisovalec in kronist ekološko spornega in prepoznavnega, tudi ves čas medijsko razvpitega kotička dežele: po poeziji je prozo, ki je ni malo, usmerjal v razkrivanje anomalij v rudniškem bazenu. Natančneje, pisal je o perverzni navezavi politike, nosilcev ideologije in gospodarstva, najpogosteje troedino združenih v zgolj nekaj kantorjevsko premočrtnih in zvijačnih/kriminalnih posameznikov, na širšem območju Škal, Družmirja, Šoštanja, Velenja. Skratka, o vsem tistem, kar občasno izbruhne v škandal in imamo potem po projektih že oštevilčene gospodarske katastrofe, recimo TEŠ 6. Več
-
Po ljudskih običajih je pust tisti, ki vsako leto prežene zimo, v literarnem svetu pa pri nas začetek pomladi zaznamuje Festival literature sveta Fabula. Na začetku marca, letos bo to od 28. februarja do 8. marca, se Ljubljana spremeni v mesto z obilo mednarodnega literarnega dogajanja. Tuji avtorji se v Sloveniji ustavljajo tudi sicer, med večjimi slovenskimi mednarodnimi festivali velja omeniti še vsaj Vilenico, a Fabula je gotovo – tudi medijsko – eden najprivlačnejših literarnih dogodkov, saj književnosti ne zapira v slonokoščeni stolp, ampak se jo trudi umestit v širši, komunikativnejši okvir in njene teme približati tudi tistim, ki sicer niso redni bralci. Več
-
Zoran Mušič: Obsojeni na upanje – risbe iz Dachaua, Moderna galerija
Dachauske risbe Zorana Mušiča iz leta 1945 so leta 2016 odkrili v arhivih Narodnega združenja italijanskih partizanov, eno pa v Pokrajinskem inštitutu za zgodovino osvobodilnega gibanja v Furlaniji - Julijski krajini. Celoto spremljajo odlomki iz pričevanj preživelih iz nacističnih taborišč in tistih, ki so jih osvobajali. Več
-
Muzikofilija, Anton Podbevšek Teater
V režiji Ivane Djilas bo uprizorjena predstava Muzikofilija, v kateri nastopajo Aleš Valič, Aljaž Jovanović in Boštjan Gombač, nastala pa je v sodelovanju Anton Podbevšek Teatra in Cankarjevega doma. Predstava sloni na delu Oliverja Sacksa (1933– 2015), kliničnega nevrologa in univerzitetnega profesorja, ki je zaslovel že s svojo prvo knjigo Prebujanja (1973). Ta govori o preživelih po pandemiji spalne bolezni, o njej pa so slabih dvajset let po izidu knjige posneli tudi film z Robinom Williamsom in Robertom de Nirom v glavnih vlogah. Odgovoru na vprašanje o smislu človekovega bivanja se je Sacks najbolj približal v zgodbah o možganih in glasbi (Muzikofilija 2007), ki jih je zbiral vse od šestdesetih let. Zgodbe o terapevtski moči glasbe namreč kažejo, da je glasba močnejša, kot si sploh lahko predstavljamo, in da igra ključno vlogo pri razumevanju človeka, njegovih možganov in njegove zavesti. Več
-
Kliči M za Macbetha, Slovensko mladinsko gledališče (SMG)
V režiji Matjaža Pograjca je nastala predstava Kliči M za Macbetha, v kateri so uporabili sonete Williama Shakespeara v prevodu Janeza Menarta in Srečka Fišerja. V uprizoritvi igrajo Jurij Drevenšek, Klara Kastelec, Blaž Šef, Matija Vastl, Željko Hrs, Matej Recer, Ivan Peternelj, Janja Majzelj in Daša Doberšek. »Kdor lomi kosti, lomi tudi svoje srce, in ni je močnejše osti, kot so petje, glasba in nekaj na noter obrnjenih razbitih verzov velikega barda. Pa že zatuliš v luno, medtem ko sediš v temačnem baru, kjer ti delajo družbo samo miza, nekaj stolov, crkujoča sveča, kozarec rdečega vina in devet igralcev, ki pripovedujejo zgodbo o Macbethu in njegovi hudičevki,« so zgodbo poetično opisali gledališčniki. Več
Iskanje brez piškotkov ni možno
