»Fašistični režim je zatiral dialekte«

"Hotela sem, da vsak govori tako, kot je zanj najbolj naravno, poleg tega pa smo vključili nekaj starinskih besed, kakršne bi danes uporabljali samo še zelo stari ljudje. Izbira jezika je zame politična odločitev. Italijanščina je postala skupen jezik po letu 1861, po združitvi Italije, a nikoli ni bila obvezna – vse do prihoda fašizma. Fašistični režim je zatiral dialekte, še posebej tiste z vzhodnjaškim vplivom, vplivom slovenščine. Hotela sem se pokloniti dejstvu, da so ljudje kljub temu ohranili svojo identiteto. Ljudje, ki so rojeni v narečju, morajo knjižno italijanščino v glavi 'prevajati' in hotela sem odstraniti to oviro." Več

Film tedna: Zastoj

V slovenskih kinematografih je na ogled film Zastoj režiserja in scenarista Vinka Möderndorferja (Predmestje, Pokrajina Št. 2, Inferno), ki je svetovno premiero doživel na lanskem FEST-u v Beogradu. Film pripoveduje o srečanju dveh zakonskih parov z različnih polov družbene lestvice, ki na prvi pogled nimata ničesar skupnega. Nesreča in tragični dogodek ju v eni sami noči usodno združita in najbrž povežeta za vse življenje. Več

Dvigovanje proti zenitu

Prejšnji teden je ob slovesnem odprtju evropske prestolnice kulture v Novem Sadu pozornost zbujal naš sloviti postgravitacijski umetnik Dragan Živadinov, ki je v sodelovanju z dolgoletno sodelavko, priznano vizualno umetnico Dunjo Zupančič, prireditev odprl s predstavo »Zeniteum :: 2022«. Vtisi osuplosti in hvalospevi monumentalnemu spektaklu se po družabnih omrežjih in različnih (pretežno tujih) medijih širijo že ves teden, na domačih tleh pa je vse bolj mrko: Center Delak – zavod za razvoj postgravitacijske umetnost in kulturalizacijo vesolja, v katerem delujeta Živadinov in Zupančičeva – je ena od nevladnih organizacij, ki so te dni izpadle iz štiriletnega programskega financiranja ministrstva za kulturo. Več

Poklon velikemu mojstru

Ljubljanske Križanke so eno naših najočarljivejših kulturnih prizorišč, a njihova podoba bi bila precej drugačna, če povojna oblast preobrazbe tega starega, opuščenega samostana nemškega viteškega reda v prostor kulture ne bi zaupala Jožetu Plečniku. Tedaj 79-letnega mojstra arhitekture so s povabilom presenetili: za seboj je imel številne velike projekte, ki so za vedno spremenili podobo treh prestolnic, Dunaja ter še zlasti Prage in Ljubljane, a po drugi svetovni vojni, od katere je tedaj minilo že nekaj let, velikih naročil ni več dočakal. Že res, da so se tik pred njegovo osemdesetletnico začeli vrstiti pokloni njegovemu delu, ki so se nato nadaljevali vse do njegove smrti leta 1957: prejel je dve Prešernovi nagradi (eno za zasnovo pozneje nikdar realizirane Katedrale svobode, parlamenta s streho v obliki ogromnega stožca na robu ljubljanskega parka Tivoli, drugo za celoten dotedanji opus), izdali so knjigo njegovih del, postal je častni doktor ljubljanske univerze, pa častni doktor tehniške visoke šole na Dunaju, častni član kraljevega združenja britanskih arhitektov ... Toda velikih naročil ni bilo več. Povojna oblast je za obnovo in modernizacijo države angažirala mlajšo generacijo arhitektov, tudi Plečnikove učence in učenke. Sam pa je s svojimi študenti in študentkami večinoma adaptiral cerkve in snoval spomenike padlim borcem. Potem so se mu nenadoma zgodile Križanke. Ne preseneča, da je bil tega počastila najbolj vesel. Več

Pozor, kultura

Do 11/03
Več

Še enkrat o Možini

Svet Jožeta Možine je svet grde manipulacije – a to že vemo, kajne? Naj to prikažemo s primerom. Naj na Možinov način opišemo Janeza Janšo: Slovensko vlado trenutno vodi bivši komunist Ivan Janez Janša, ki je bil kot komunistični funkcionar in uslužbenec sekretariata za armado v času hladne vojne in železne zavese pod taktirko sovjetske partije, ki si je podredila celotno vzhodno Evropo, tako globoko vpleten v omrežje komunistične nomenkature, da mu je prek komunistične mladinske organizacije, v času jugoslovanskega socializma imenovane s kratico ZSMS, komunistični režim vzpostavil in financiral tudi navidezno zasebno podjetje z imenom Mikroada. To je očitno imelo posebno dovoljenje oblasti, da je prek avstrijsko-slovenske meje v Slovenijo uvažalo računalnike in jih prodajalo na sivem trgu – ne komunistična policija ne obveščevalne službe tedanjega režima se tega podjetja, čeprav so to počeli javno, niso niti dotaknile, čeprav so bile kot naslednice SDV in Udbe dobro organizirane in so poznale vse tovrstne dejavnosti. V času komunizma je Janša živel v temeljni opreki z načeli krščanskega življenja, neporočen, znano je, da je imel dva zunajzakonska otroka, družil pa se je s sivimi eminencami jugoslovanskega komunizma (Niko Kavčič) ter bivšim policistom, visokim komunističnim funkcionarjem Igorjem Bavčarjem, zaposlenim v organizaciji SZDL. Več

Kuli za korona čas

Razkuževanje rok, ki je poleg nošenja mask in ohranjanja medsebojne razdalje eden ključnih ukrepov za preprečevanje okužb s koronavirusom, je postalo del našega vsakdana. Če slučajno nismo bili že prej, smo v zadnjih dveh letih postali vsaj malo germofobi, saj se je v nas zasejal strah pred okužbami, ki jih povzročajo virusi in bakterije. Kemični svinčnik z razkužilom je zato idealna iznajdba za čas, v katerem živimo. Primeren je tako za uporabo na okencih bank in drugih ustanov, kjer si stranke pisala podajajo iz rok v roke, kot tudi za osebno uporabo, kadar si želimo hitro in diskretno razkužiti dlani, kajti lahko ga nosimo v žepu in imamo vedno pri roki. Oblikovali so ga v firmi Kikkerland, izdelujejo ga v rdeči in modri barvi spodnjega dela ohišja, čeprav ob naročilu barve ni mogoče izbrati, tekoče razkužilo pa ni priloženo in ga moramo v zgornji del kemičnega svinčnika naliti sami. Ko bo vsa ta frka mimo, bomo verjetno v kuli raje kot razkužilni alkohol natočili vodo, s katero si bomo osvežili obraz med poletno pripeko, ali dišavo, s katero se bomo poživili v dolgih dnevih. Več

Mojca Marija Frida in Roki

Več

Samozaposleni v kulturi že dlje časa niso upravičeni do nobene pomoči

Spoštovani, predsednik Republike Slovenije g. Borut Pahor, predsednik Vlade Republike Slovenije g. Janez Janša in minister za kulturo Republike Slovenije g. Vasko Simoniti, si predstavljate, da imate otroka, ki nadvse rad igra glasbeni instrument, poje in ga umetnost izpopolnjuje? Pri treh letih že pove, da bo pel, igral v orkestru, nastopal v muzikalu … Ves svoj prosti čas vadi, hodi v glasbeno šolo, na številne dodatne seminarje, ustvarja, kreativno išče svoj glasbeni izraz in z odliko doštudira. Samostojno živi in s svojo kreativnostjo bogati različne odre in sestave ne le v Sloveniji pač pa tudi marsikje v tujini, publiko bogati z izjemnimi doživetji, zato se ta vedno znova vrača v kulturne hrame. Več

Slovenski filmi na tržaškem filmskem festivalu

Tržaški filmski festival bo potekal od 21. do 30. januarja v hibridni obliki, na daljavo preko spleta in v živo. V tekmovalni program celovečernih igranih filmov 33. edicije festivala sta se med enajst filmov uvrstila dva slovenska. Najnovejši film režiserja Matevža Luzarja, Orkester ter manjšinska koprodukcija Morena, prvenec hrvaške režiserke Antonete Alamat Kusijanović. V tekmovalni dokumentarni program dvanajstih filmov pa se je uvrstil dokumentarni prvenec Odpuščanje režiserke Marije Zidar. Več

Po resničnih dogodkih

V Centru sodobnih umetnosti Celje je do 17. aprila na ogled pregledna razstava zadnje edicije Festivala Račka, ki se bo zaključila z dvodnevnim programom premierno uprizorjenih performansov Saše Bezjak, Olje Grubić, IvAnKe, Iztoka Klančarja in Tatiane Kocmur. Več

Krik neke generacije

V Slovenskem mladinskem gledališču (SMG) so po letu dni študija pripravili predstavo Svoje usode krojači, ki je plod prve generacije programa Mlado Mladinsko za vključevanje mladih v gledališče in javni diskurz. Dvajset mladih ustvarjalcev, izbranih na avdiciji, v njej razmišlja o družbi skozi družinski pogled. Premieri bosta v petek in soboto. Več

Koža – organ, meja, ščit, medij, metafora

V Prvem preddverju Cankarjevega doma bo od 19. januarja do 1. marca na ogled mednarodna fotografska razstava Koža / Skin, ki razkriva različne fotografske prakse, ki se dotikajo kože, pa naj bo to nežno ali grobo, vse od njene površinske čuječnosti, mikroskopskih gradnikov pa do njene družbene utelešenosti – v ekonomiji pogleda nihajoče med želenim in zahtevanim koža razkriva telesnost, razmerje med resničnim in ustvarjenim, poglobljenim in dekonstruiranim. Kot fotografija. Več

Lunaček bo med Naratovim petjem za vsako pesem sproti risal strip

V Klubu Cankarjevega doma (CD) bo v sklopu Cankarjevih torkov ob 20. uri potekal risani koncert, na katerem bosta moči združila glasbenik Boštjan Narat in stripar Izar Lunaček. Recept je preprost: Boštjan odpoje 16 avtorskih pesmi, Izar pa za vsako sproti nariše stripovsko ilustracijo, ki se - medtem ko nastaja - projicira na platno za njima, so zapisali v CD. Več

Lani najvišja prodaja knjig v zadnjem desetletju

V Veliki Britaniji se je lani kljub več kot trimesečnemu zaprtju knjigarn zaradi epidemije povečala prodaja knjig. Prodali so več kot 212 milijonov tiskanih knjig, kar je po pisanju Guardiana najvišja številka v zadnjem desetletju. Najbolje prodajani avtor je bil Richard Osman. Več

»Kako ne ješ mesa, če si od dol?«

Projekt Plaktivat, ki kreativce spodbuja k odzivu na družbeno pereče teme, slovensko javnost pa k razmisleku o njih, je v svoji 14. ediciji v središče postavil diskriminacijo. Na 14. natečaj "Diskriminacija in jaz" je prispelo preko 500 prijav. V izbor žirije pa se je uvrstilo 323 del iz 24 različnih držav. Več

Nedeljska poezija #99

V rubriki Nedeljska poezija vsak teden objavljamo pesem po našem izboru iz pesniške zbirke slovenske avtorice ali avtorja, izdane v zadnjih letih. Tokrat pesem Petra Kolška iz zbirke Neslišna navodila: izbrane in nove pesmi. Več

Film tedna: Telesce

V Kinodvoru bo 19. januarja ob 20.30 premiera filma Telesce. Prvenec mlade italijanske ežiserke Laure Samani, obarvan z magičnim realizmom, je surova, na starodavno krščansko izročilo Furlanije-Julijske krajine oprta pravljica, ki raziskuje meje človeškega verovanja v čudeže.  Več