• 23. 2. 2024  |  Mladina 8  |    Za naročnike

    #k# Prelistaj izdajo

  • Heni Erceg

    Heni Erceg

    23. 2. 2024  |  Mladina 8  |  Hrvaška  Za naročnike

    Komentar / Biti ženska na Hrvaškem

    Kako si lahko zagovornik človekovih pravic, hkrati pa si nad sodelavkami manjšinskega medija privoščiš mobing, ki gre tako daleč, da te nazadnje ostanejo celo brez službe? Čeprav so ta dekleta o tem mediju vedela veliko več od nasilnega šefa, ki o njem nima pojma, je pa zato vdan podrepnik tistega nad sabo, vplivnega politika, katerega naloga je prav skrb za pravice manjšin. Kako se ta lahko ukvarja z enakimi možnostmi žensk in moških in hkrati nekdanji partnerici in materi svojega otroka tega nenadoma odvzame, leta in leta manipulira in laže, da ga mati zlorablja, ker želi, da se uči in redno hodi v šolo? In jo vlači po sodiščih in centrih za socialno delo. S čim se proti takemu bolnemu početju lahko borijo takšne ženske? V instituciji, kjer jih ponižujejo in nato še odpustijo, je to boj brez upa zmage, ker v njej vlada neizprosna moška omerta, čeprav delovanje ustanove, ki skrbi za pravice manjšin, spodkopava na spolu utemeljen prezirljiv odnos nadrejenega do sodelavk, pa tudi do matere svojega otroka. Si lahko na sodišču izborijo pravico do spoštljivega odnosa na delovnem mestu in dosežejo, da bo nasilnež kaznovan? Eh, to so utvare, saj je edini znak, da je Hrvaška pravna država, ogorčenje spodobnih državljanov nad nedavno odločitvijo mogočnega predsednika vlade, da za prvega moža hrvaškega pravosodja – glavnega državnega odvetnika – imenuje človeka, o katerega integriteti pričajo zveze z mafijci in ministri te vlade, ki so se znašli za zapahi. Boriti se za svoje pravice v taki državi in biti žena in mati pomeni mučno in brezplodno zapravljati zdravje, denar in čas, saj je končna razsodba praviloma izrečena v korist moškega, šefa, ki izvaja mobing nad sodelavkami, ali očeta, ki materi – zaradi bolestnega sovraštva – jemlje otroka.

  • dr. Bogomir Kovač

    dr. Bogomir Kovač

    23. 2. 2024  |  Mladina 8  |  Ekonomija  Za naročnike

    Komentar / Vojna retorika

    Münchenska varnostna konferenca 2024 velja za nekakšno nadaljevanje Davosa, mesec dni kasneje, z manj glamurja in širine, toda s podobnimi nameni in cilji. Velja za največji svetovni forum o varnostni politiki, miroljubnih diplomatskih iniciativah, namenjen spodbujanju zaupanja v mirne rešitve sporov in vojn. Njen osrednji in večni moto je graditev miru z dialogom in sodelovanjem. Bila je spočeta sredi hladne vojne, najprej kot poskus dokazovanja nemške kooperativnosti z zavezniki, zlasti do ZDA in vojaške zveze Nato. Še danes velja za transatlantsko družinsko srečanje, posvečeno predvsem interesom »Zahoda«, njegovi obrambi hegemonije v okviru svetovne ureditve. Širitev udeležencev in tem je zadnjih trideset let podpirala želeno ekonomsko globalizacijo in miroljubno koeksistenco. Toda razpadanje svetovnega reda in Pax Americana stopnjujeta nevarnosti geopolitičnih konfliktov in vojn, zlasti med ZDA, Rusijo in Kitajsko. Varnostna tveganja se stopnjujejo, politični kaos narašča. Letošnje srečanje je izzvenelo bolj kot priprava na tretjo svetovno vojno, slabih sto let za spočetjem druge. Nobeden od obeh središčnih konfliktov zahodne alianse, v Ukrajini in Izraelu, ni danes rešljiv znotraj njenih interesov. In zato za nobenega od njiju nismo dobili v sobanah hotela Bayerischer Hof zadovoljive mirovne popotnice. Žalostno, toda pričakovano.

  • Janko Lorenci

    Janko Lorenci

    23. 2. 2024  |  Mladina 8  |  Kolumna  Za naročnike

    Komentar / Kupiš in se nasloniš nazaj

    Morebitna druga slovenska jedrska elektrarna je orjaški finančni in siceršnji zalogaj, vreden okroglo četrtino našega letnega BDP. Projekt bi razvoj najbrž prej upočasnil kot pospešil. Razumna politika bi dobro premislila, preden bi se ga lotila. Razmisleka ni, a naša politika se je že odločila – nuklearka št. 2 bo!

  • Bernard Nežmah

    Bernard Nežmah

    23. 2. 2024  |  Mladina 8  |  Pamflet  Za naročnike

    Komentar / Prestolnica korupcije

    Skoraj osem od deset Ljubljančanov meni, da v mestni upravi vlada korupcija. To pravi mestna opozicija? Ne, to je raziskava Evropske komisije, ki je želela presoditi, koliko korupcije je v administraciji velikih mest. Ljubljana je tako uvrščena med najbolj koruptivne prestolnice. A ista raziskava je prinesla še en podatek: večji del vprašanih je zadovoljen z življenjem v mestu. Ergo - večina meščanov je zadovoljna s korupcijo v mestu; skorumpirano je torej tudi ljudstvo. Z izjemo časnika Dnevnik, ki je o tem poročal na naslovnici, se večine dominantnih medijev to ne tiče. Tudi vlada ni sklicala seje, na kateri bi obravnavala ukrepe, kako v glavno mesto vrniti vladavino prava. Zaradi razmaha korupcije so zaskrbljeni le v vrhu Evropske unije, v domovini pa kot, da nismo člani EU. No, na izredni seji v parlamentu so poslanci Svobode iznašli rešitev: zapisati je treba ničelno stopnjo korupcije v vladne dokumente. In ta bo potem sama od sebe izginila.

  • Vlado Miheljak

    Vlado Miheljak

    23. 2. 2024  |  Mladina 8  |  Dva leva  Za naročnike

    Komentar / Prilika o pravem času

    Tako, pa smo dočakali polni dve leti vojne. Kmalu po začetku (10. junija 2022) je skupina podpisnikov pretežno levoliberalne provenience pozivala h končanju vojne, skupina protipodpisnikov s pisane palete levih, desnih, med njimi pa kar nekaj izpričanih nedemokratov, pa kmalu potem za njeno nadaljevanje. Tajming prve peticije je morda bil pravi, kajti potek vojne je morda še najbolj presenetil samega Putina, ki si jo je predstavljal kot blitzkrieg, pa se je zapletel in mu je bilo verjetno kmalu jasno, da se Rusi ne bodo kar v paradnih defilejih pripeljali skozi »velika kijevska vrata«. Morda. Vredno je bilo poskusiti. Kaj se je v dveh letih spremenilo? Pravzaprav malo, ker so Rusi še vedno, tako kot na pomlad 2022, vsaj na petini ozemlja Ukrajine. A hkrati veliko. Porušena, do tal zravnana mesta, milijoni razseljenih in predvsem stotisoči mrtvih na obeh straneh. Vojna pa kar traja. In ji ni videti konca. Tisti, ki so Ukrajince najbolj ščuvali k samomorilni frontni vojaški obrambi, jih sedaj pripravljajo na točko preloma, v kateri so bili junija 2022 – na pogajanja. Vse prejšnje poskuse dogovorov so torpedirali ZDA in Združeno kraljestvo (spomnimo se sporočila Borisa Johnsona Ukrajincem 9. 4. 2023: »Putin je vojni zločinec, na katerega je treba pritiskati, ne pa se z njim pogajati.«).

  • Grega Repovž

    Grega Repovž

    23. 2. 2024  |  Mladina 8  |  Uvodnik

    Uvodnik / Farsa v državnem zboru

    To sredo se je v državnem zboru zgodila farsa, pri čemer je farsa v resnici mil izraz za dogajanje. SDS in njen voditelj Janez Janša sta namreč na korupcijski pranger postavila stranko Gibanje Svoboda, SD in z njima Levico, kot prvega in najhujšega skorumpiranca pa predsednika vlade Roberta Goloba. Seveda še zdaleč ne trdimo, da korupcija v te stranke ne sega (Levica sicer nima niti ene korupcijske afere), daleč od tega. Ne trdimo tudi, da so na korupcijo in malverzacije v tej vladi dovolj občutljivi. Še več, stranki Svoboda se je s primerom Sanje Ajanović Hovnik zgodila težka korupcijska afera, katere del je tudi dejstvo, da se je zaradi poskusa zlorabe javnega denarja umaknjena ministrica zdaj znašla med najbolje plačanimi v javnem podjetju Slovenske železnice – kar je največja sramota te zgodbe. In seveda – tudi stranka SD v tem trenutku sploh ne ve, ali se lahko izvleče iz afere, ki so jo zakuhali njeni člani iz druge vrste pri nakupu stavbe za pravosodno ministrstvo.