Kratka proza / Pomlad in drugi letni časi

Zbirka petih zgodb o petih letnih časih in petih ženskah.

Natančneje - deklet ulice, še precizneje - poezija pouličnic, ki prihajajo iz arabskega, židovskega in kreolskega podsveta. Vse brez družinskega miljeja. Ena nima od očeta ničesar, ne slike, ostane ji samo priimek, mati jo proda kmalu po rojstvu, čez leta pride ponjo, a tedaj ne ve, kaj bi z materjo. Druga izgubi mamo, živi mimo očeta, šarm ji prinaša stric, ki jo uči opernih arij. Nato smrtni - zzzk in iz severne Afrike v Evropo in od tam na ulico. Tretja, spet orfelinka, je iz indijskih dežel prišla sama v predvojno Francijo. In četrta, peta...

V stilu, kjer čas ne teče linearno, ko dogodki poskakujejo drug prek drugega, dekleta predvsem ljubijo. Ne usodno, ne fatalno, nikoli a la filmske romance, še manj preračunljivo, vsaka malo drugače... Ne ljubijo, da bi obsedle drugega, ljubijo, ker iščejo sebe. Vse so žive, nikoli ne otrpnejo, se ne zazibajo v varni ritem domačnosti, raje begajo, ko iščejo svoje koreninice. Zayanka pobegne od doma, ker je to edini način, da bi spoznala očeta, vsaj prek izkušnje pobegniti... Gaby, ki se edina bogato zaljubi, zgublja svoje in sebe košček za koščkom, da bi ostarela in slepa našla kolibo svojega otroštva.

Trpka himna nomadski duši.