Primerjalna zgodovina slovenske literature

Primerjalna zgodovina slovenske literature zajema v pričujočem delu obdobja med letoma 1770 in 2000.

Kajti prva izdaja, več kot deset let starejša, je segala od Pohlina le do 1970. Tokratnemu ponatisu je torej dodano še poglavje, ki obravnava zadnja desetletja slovenske beletristike, njenih analiz in predvsem sintez.

Delo vsebuje bogat indeks in slikovite brezglagolske rezimeje pred slehernim poglavjem. Knjiga je fina tudi po zunanjosti, saj v oči pade najprej vsestransko širok obseg, tisk na vsaj stogramskem papirju. (Torej je bukva težka; če bo kakemu študentu nesrečno padla na nogo, bo šel noht.) Vezava je trda in na naslovnici je barvna biedermaierska upodobitev Družine dr. Frušiča.

Sprva je bila to sicer raziskovalna naloga, ki jo je med l. 1979 in 1983 financirala prek Znanstvenega inštituta Filozofske fakultete nekdanja Raziskovalna skupnost. Verjetno nam je vsem tedanjim kolegom Bernardu, Marcelu, Dejču, Miškiču, Markotom, Miletu, Vidi in tudi vsem drugim že zaradi zgoraj izpostavljenih letnic državnega projekta zdaj toplo pri srcu, saj smo točno v tem času študirali na komparativi. In takrat poslušali ali celo pisali kake posamične seminarje, ki so bili lahko tudi svojevrstna preverba tvarine s strani avtorja.

Enako se bodo verjetno tudi zdaj vsi nekdanji Kosovi komparativisti blago nasmihali ob vseh tistih avtorjevih klasičnih izvajanjih, ki tako spominjajo na profesorjeva nekdanja samosklepajoča predavanja. Npr.: 'Lahko je tako, toda lahko je tudi drugače.' Če odmislimo elemente samonostalgije, tokrat zaplenjena knjiga še kako sodi v knjižnico. Javno in zasebno. K slovarjem, leksikonom in enciklopedijam.