Medvedi

Značilnosti, obnašanja, miti in zanimivosti iz življenja različnih vrst medvedov na številnih fotografijah in ob spremljajočem tekstu.

Največji je severni, ki zraste do 3 metrov, in katerega debela maščobna plast mu omogoči, da lahko hodi naokoli celo pri minus 50 stopinjah. V toplih dnevih so celo v nevarnosti, da se pregrejejo, pa se potem hladijo tako, da plosko ležijo na ledu.

Medvedi so rastlinojedci, a tudi kanibali, ki po pretepu neredko požrejo drugega samca. Ko se parijo, to počno tudi do 16 krat v enem dnevu. Brejost medvedk je svojevrsten misterij, zakaj to stanje traja od 6 do 9 mesecev - vsi mladiči se rodijo ob istem času. Rjavi medved je nekoč živel celo v gorovju severne Afrike, kjer je v 19. st. izumrl; v Evropo je pred tisočletji prihlačal iz Kitajske. Samo 70 % mladičev belega medveda dočaka prvi rojstni dan; prej ga pokončajo mraz, lakota, bolezni ali pa kar očetje in drugi samci. Medvedi imajo izjemen spomin: medvedka z mladiči je naredila 32 kilometrov, da se je vrnila k priljubljenemu hrastu, pod katerim se je posladkala z obiljem želoda.

Tjulenj je pogosta žrtev medvedjih tac, toda če primerjate njuni lobanji, ugotovite, da sta medved in tjulenj celo daljna sorodnika. Medvedi pande so na Kitajskem zaščiteni smrtno resno: kdor ga ubije, mu grozi smrtna kazen. V mestu Churchill ob Hudsonovem morju pa so postali atrakcija, ko kolovratijo po ulicah in brskajo po smetnjakih.

Kratka poljudna enciklopedija.