Zguba

Roman, ki kritično razgalja tako opevano absolutno popolnost obstoječega (srednje)šolskega sistema.

S pričujočim romanom je Lenart Zajc zaokrožil oziroma zaključil svojo pripoved o dozorevanju mlade generacije, zgodbo, ki jo je pred leti začel s priljubljenim gimnazijskim romanom 5 do 12. Večina takratnih junakov je uspešno doštudirala, si poiskala primerno službo, kar nekaj si jih je že ustvarilo lastno družinsko gnezdo, skratka, iz še včeraj razpuščenih, podivjanih fantov in deklet so prerasli v odgovorne, resne ljudi.

No, bilo bi prelepo (knjiga pa seveda nezanimiva), če bi bilo res vse tako idilično, pravzaprav že kar pravljično ... Kje in kako se torej zgodba zaplete? Kje drugje kot zopet v - srednji šoli - le da je junak romana Jaka (v dijaških letih je bil /pri/znan in prepoznaven kot uporniško, pankersko-pretepaško-pijansko bitje), tokrat na drugem bregu, torej med učitelji, med katerimi pa takorekoč ne najde razumevanja in podpore, saj se pač po njihi okosteneli "šolmoštrski" mentaliteti do dijakov obnaša preveč po domače.

Stanovski kolegi idealistu Jaki seveda očitajo, da s svojim tako imenovanim bratenjem z dijaki ruši že tako trhlo učiteljsko avtoriteto, ampak naš večni upornik se jim ne da in ne da "speljati" v duhamorni ris obstoječe, edino veljavne vzgojnoizobraževalne prakse ... Zaključek zgodbe je predvidljiv: zmagovalci so, jasno, mlini na veter.

Obvezna literatura za vse, ki se kakorkoli "spogledujejo" s šolstvom.