Poezija / Knjiga o razbitem času

"Sicer si vedno znova rečem: pa kaj moriš/ napiši, sprazni se, povej, če že imaš karkoli povedati, zgrabi besedo kot v postelji vlažno vulvo (...)"

Ali ni ta primera le malo pregroba in za lase privlečena. Take kosmate pripombe znajo kaki stari pivski bratci, da bi naredili vtis na bližnje sopivce, medtem ko pesnikom, tem "mojstrom nespečnosti", na to 'nespečnost' se tudi Titan kar precej sklicuje, žalibog ne pritiče najbolj, saj je tako samo čisto navadno kvantanje. Kdorkoli že govori. Še posebej če se v nadaljevanju piše lahko tudi 'nagravžno sentimentalno'. Če se pa to sliši tudi v kakem bolj komornem, vsaj taka bi lokacija hotela biti, in dokaj poduhovljenem ambientu, je učinek še večji. - Titan je bil sicer rojen l. 1972 v vasi Kupšinci pri Murski Soboti. Torej spada v prekmursko sekcijo slovenskih književnikov.

Spremo besedo je napisal Milan Vincetič. Čeprav ni nič posebnega, je v nezmanjšanem obsegu v knjigi kot na zavihkih ovitka. Ta potratnost očitno govori sama zase. -- Drugače Titan študira na mariborski slavistiki na Pedagoški fakulteti. - Piše tako poezijo, ki me po svojem dometu in učinkovitosti zdaj morebiti še najbolj spominja na pisanje Nevina Birsa z drugega konca Slovenije. Prevladujejo gostobesedne, dolgoverzne pesmi, ki niso razporejane v stalne pesemske oblike. Če kaka pesem že spominja na katero izmed stalnih oblik, druge zahteve razen števila verzov niso izpolnjene, moj trud pri iskanju pa ne poplačan. V spominu nam ostanejo tudi nekateri zelo raritetni ali izmišljeni leksemi. S tega vidika sta mi pesnikova zbirka Magnifikat ali roman Portal bolj domača.