O fotografiji
Študentska založba, Ljubljana 2001, 4.450 SIT
Eseji o fotografiranju, a brez ene same fotke.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Eseji o fotografiranju, a brez ene same fotke.
Sam prevod pa sloveni delo, napisano pred četrt stoletja. Polomija? Nasprotno, knjiga je tudi taka sveža, še več - prav osvežilna. Susan Sontag je namreč pojem: pripovednica, esejistka, igralka, filmska in gledališka režiserka; medtem ko so drugi intelektualci (Bernard-Henry Levy etc.) Sarajevo med obleganjem le obiskovali, je ona v njem bivala in režirala teatrsko predstavo.
Fotografija torej. Eden njenih večjih uspehov je, da poslikane ljudi spremeni v stvari, poslikane stvari pa na njej učinkujejo kot bitja. Fotografije s poroke so postale del poročne ceremonije; brez fotk - kot da ni bilo poroke. Kamere pomagajo turistom preživeti; ko ne vedo, kaj početi v tujih krajih, dvignejo aparat in fotografirajo. Dobijo občutek, da v resnici ne lenarijo, temveč so delovno aktivni. Ali ste že srečali japonskega turista, ki bi ne imel okoli vratu kamere? Ponavadi ima celo dve!
Kamera je lovsko orožje: ko snemamo neznance, jih spreminjamo v objekte, fotografske trofeje, ki jih bomo imeli doma v albumih ali kar obešene po stenah. Dogodek je manj resničen, če ni fotografiran - iz komunističnega koncentracijskega taborišča arhipelaga Gulaga ni nobenih slik. Mallarme je nekoč dejal, da stvari obstajajo zato, da bi končale v knjigah. Danes obstajajo zato, da bi končale na fotografijah.
Fotka sveta ne reproducira, ampak ga reciklira; ko sta princesa in berač ujeta na fotki, ju gledamo onkraj delitve na bogastvo in siromaštvo, zdaj sta le dva figuri.
Fotografija iz leta 1972 gole južnovietnamske deklice, ki jo je pravkar oškropil ameriški napalm, teče po avtocesti proti fotoaparatu z razširjenima rokama in kriči od bolečine, je pomagala okrepiti javni gnus do vojne, morda bolj kot ure filmskih posnetkov.
Bolj ko gremo v zgodovino, manj ostra bo razlika med podobami in resničnimi stvarmi. Fotografsko videnje pomeni dovzetnost za odkrivanje lepote v stvareh in prizorih, ki jih vsi vidijo, vendar se jim zdijo prevsakdanji, da bi se zmenili zanje.
Pripoved o tem, kaj je svetu naredila fotografija.
