Romani / Alamut

Roman, ki je prvič izšel leta 1938, ob svoji 34. izdaji pa deluje kot na novo napisan.

Literarna dela običajno doživijo vrh ob izidu, nakar tonejo v pozabo. France Finžgar je napisal nekoč izjemen zgodovinsko-pustolovski roman Pod svobodnim soncem, ki so ga brali še desetletja, ga na novo natiskovali, danes pa razen nesrečnih učencev, ki ga imajo za obvezno čtivo, ne najdete bralcev, ki bi si ga poželeli.

Bartolov Alamut je drugačen, saj vseskozi najdeva nove in nove bralce, naj si bo v Iranu, v Parizu ali v Španiji, leta 1946 na Češkem, konec petdesetih v Italiji, sredi osemdesetih v Franciji, na začetku devetdesetih v Nemčiji, medtem ko je oktobra 2001 dočakal celo to, da ga je kot časopisni podlistek konce oktobra 2001 objavljal celo pariški Le Mond.

Njegov junak kruti Hasan ibn Saba, ki je doslej doživljal primerjave z Mussolinijem, Hitlerjem in Stalinom, je tokrat dobil svojo najboljšo interpretacijo v liku Osame bin Ladna.

Kdor bi rad razumel uspeh strategije vodje Al Kaide, mora prebrati Bartola. Kot da je sam Osama bin Laden skoval najmočnejšo pest svoje organizacije šele potem, ko je prebral Alamuta! Datumi zvenijo fatalno: roman je l. 1995 izšel v Iranu in bil očitno tako privlačen, da so ga že čez štiri leta 1999 na novo prevedli. L. 1996 pa se začne samomorilski napad na ameriško ambasado v Keniji. - ?

Ne glede na vir morebitne bin Ladnove inspiracije: v čem je šarm voditelja skrajne muslimanske ločine? Bartol je v formi psihološko in filozofsko zastavljene literature svojega Hasana predstavil s simpatijo. Starec, islamist, je predvsem intelektualec. V nezavzetni gorski trdnjavi Alamut je v enajstem stoletju zbral učenjake iz širnih dežel. Njegova vojska namreč ne bo zbir najemnikov ali krvoločnežev, marveč natančno izšolanih fedaijev. Mladce, ki so jim prepovedane ženske in alkohol, vadijo kajpak v vojaških spretnostih. Toda Hasan je v svoj red vpeljal globalizacijo: njegovo moštvo konjenikov se je lahko pognalo v napad po turško ali pa po arabsko. A mladeniče podučujejo tudi algebro, dogmatiko, modroslovje, arabsko slovnico, branje zemljevidov, prebirajo Omar Hajama, sami kujejo poezijo in se mojstrijo v natančnem izražanju misli. Učenjaki jih poučujejo tako rekoč sociologijo gest, ko jim razkrivajo, kako se pozdravljajo Grki, Armenci, Judje, Arabci, kakšne so njihove šege, kako sedijo, pijejo in nazdravljajo, predavajo in učijo jih jezikov sosednjih ljudstev. Vadijo se v vlogah oponašanja sla ali služabnika pri visokem knezu. Spoznavajo osnove primerjalne religiologije, ko poslušajo nauke krščanstva, judovstva, učenje samega Bude.

Svoje enote specialcev izobražuje kot intelektualce. A še z dvema dodatkoma: naučijo jih zadržati dih, s čimer se lahko sami vržejo v nezavest. Predvsem pa jim Hasan vcepi še nenadkriljivo voljo. Odpre jim vrata raja!

Sočasno z vzgojo fedaijev na skritem delu utrdbe poteka vzporedna šola, ko v haremu učijo ljubke deklice umetnosti ljubezni, pa spet poezije, korana, trebušnih plesov... Žuborijo potočki, preteguje se gepard, rastejo lilije, žvrgolijo ptice - pravi raj. S črno kroglico hašiša, da Hasan tri izbrance zapeljati v sen, od tod v raj, nakar po uspavalu nazaj v stvarnost.

Sedaj je dobil vojščake, ki bi za ponovno pot v paradiž naredili vse. Uporabi jih kot smrtonosne puščice, ki se lahko kot preoblečeni sunitski pesniki znajdejo na dvoru njegovih smrtnih sovražnikov in jim zadajo smrtonosne udarce z zastrupljenimi rezili. Ali pa kot fanatike, ki se na povelje Hasana pred odposlanci glomaznih vojska, ki jih oblegajo, z blaženostjo na obrazu vržejo s pečine ali pa si zabodejo bodalo v srce. - Zastrašujoče!!! Novi človek - fedai je orožje, ki ga ne pozna nobena redna armada.

Fanatična sekta, kjer vodja, utelešenje zla, spere možgane svojim izmailovcem. Nikakor, prepoceni. Bartolov junak ni prevarant, on gradi popolni sistem, pri čemer pa ne rabi notranjega sovražnika. Ni zlobni despot, temveč vodja, ki o svojih načrtih debatira s svojima naslednikoma in ju nadvlada šele z močjo blaznega razuma. Njegov sistem je osnovan na filozofiji islamizma, ki se bojuje zoper ošabni imperij zla in spletk, v nasprotju s katerim sam anticipira moderno zahodnjaško filozofijo prava, po kateri so ljudje enaki pred zakonom. Tudi njegov sin, ki se upre hierarhiji postave, konča pod rabljevo sekiro.

Roman o globoki racionalnosti iracionalnih verskih sekt.