TITA@boginja.smole.in.težav.si

Ko se na 300 straneh zvrsti 3.000 problemov in 30.000 (nepričakovanih) zasukov.

Ampak: v gneči izpovedanega naravnost zbode v oči predvsem žalostna resnica o tem, kako so nekateri starši oziroma skrbniki pač nemalokrat bolj otročji, nepremišljeni, neodgovorni etc. kot pa njim v varstvo "tako ali drugače izročena" nedoletna deca. In prav slednje - takorekoč iz odstavka v odstavek - potrjuje junakinjina izpoved ...

Sama zgodba se dogaja v manjšem prepišnem slovenskem mestecu v bližini centra tako opevane igralniške gnilobe, omenjeni drekec pa je že marsikateremu naivnežu "oplemenitil" življenje v dobesedno - sranje. No, in prav to se skozi zgodbo pričujočega romana dogaja in zgodi s tridesetletnico Marto, teto in zakonito skrbnico naše junakinje, osmošolke Tite. Njuno dotlej zgledno, prisrčno sobivanje se iz dneva v dan tako pretvarja v vse hujši pekel, finančno sta na psu (teta je zadolžena do grla in čez, v hišo vsakodnevno hodijo izterjevalci), sodu pa navsezadnje izbije dno škodeželjna (vendar resnična) sošolkina informacija, da v materinem grobu, ob katerem si Tita neredko išče tolažbo, sploh ne počiva njena prava mati, temveč neka n.n. ženska, utopljenka. Šok je za Tito prehud: hudo zboli, nekaj tednov je v nezavesti, popolnoma izgubi spomin ...Razplet zgodbe je, pričakovano, seveda srečen, pravljičen. Punci namreč s poljubom odrešita ljubeča princa.

Roman, ki dobičkonosnemu (ve se za koga) igralništvu ne priznava niti najmanjše olajšave. Pohvalno.