Rože / Simbolika cvetja

Mladinska knjiga, Ljubljana 2002, 4.800 SIT

Bernard Nežmah
MLADINA, št. 45, 13. 11. 2002

Pregled mitologij in zgodovine podarjanja, slavljenje in upodabljanja rož, opremljen s posnetki iz templjev in likovnih del slikarskih mojstrov.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Bernard Nežmah
MLADINA, št. 45, 13. 11. 2002

Pregled mitologij in zgodovine podarjanja, slavljenje in upodabljanja rož, opremljen s posnetki iz templjev in likovnih del slikarskih mojstrov.

Ko so v 16. stoletju trgovci začeli prinašati tulipane v Holandijo, so bili zbiralci za nekaj čebulic pripravljeni odšteti toliko kot za srednje veliko vrtnico. Na Spominski dan se Britanci vsako leto z makovim cvetjem v gumbnici spominjajo vojakov, ki so izgubili življenje v vojnih vihrah. V Tutankamonovi grobnici so našli leseni kip deškega faraona, ki se kot mlado sonce dviga iz lotosovega cvetja. Cerkveni pisec Honorius Augustodumensis je v svojih delih narcise primerjal s patriarhi, ki predstavljajo cvet trdne vere v Boga. Zimzelen grm mirto so kot simbolj ljubezni, božje milosti in večnega življenja v mnogih poganskih religijah častili kot rajsko drevo. Na zlatem okvirju oltarja iz palače Uffizi v Firencah, ki ga je ustvaril (1423) poznogotski mojster da Fabriano, so vključeni cvetovi žafrana. Krizantema, ki je že v antiki simbolizirala deviškost in čistost, je že zelo zgodaj postala atribut Device Marije. Na begu pruske vladarske družine pred Napolenom je kraljica Luiza poskušala razvedriti otroke s pletenjem venčkov iz cvetov plavice, ki je potem postala emblem cesarja Wilhelma I. Zaradi oblike cveta, ki spominja na žarkasto sončece, so marjetico že v 13. Stoletju imenovali sponsa solis - nevesta sonca. Orlica je prejela ime po nenavadni obliki cveta, ki naj bi s cvetnimi čašicami spominjal na orlovske kremplje, čemur pa je oporekal srednjevški teolog Albert Veliki, ki jo je v knjigi o rastlinah primerjal z zborom orlov, ki na posvetu stikajo glave. In zgodbe o vetrnici, liliji, nageljnu, peruniki, pomarančevcu, spominčici, šmarnici, vijolici in vrtnici.

Prikupno oblikovana knjižica, ki ponuja za majhen šopek florističnih vednosti.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek: