Latinsko-slovenski slovar L- Perf.

Četrta knjiga kurioznega projekta: slovarja, ki so ga zasnovali že konec 19., sestavili na začetku 20., izdajajo pa ga v 21. stoletju.

Po moči gre za gigantsko delo. Če ga merimo po mikroskopsko, bo po številu strani in formatu 12-krat močnejši od Bradačevega Latinsko-slovenskega slovarja. Dasiravno le slovar, pa je izjemno bogat z antičnimi pojmi, kjer po številu gesel krepko poseka tudi Leksikon Antika (CZ, 1998) in Schmidtov Slovar grške in rimske mitologije (MK, 1995). V pronicljivo lapidarnem slogu - a la Luc Menaše - predstavlja osebnosti: Labeo (Antistius) "sloveč pravnik, prostodušen človek, Avgustov politični nasprotnik, Avgust ga je kljub temu zelo čislal", Misagenes "l. 171 prišel na pomoč Rimljanom v 3. makedonski vojni s 1000 pehotniki, 1000 konjeniki in 22 sloni."

Po vsebini kajpak prinaša antične kulturne obrazce. Stari Latini so neko afriško pleme poimenovali Ophiophagi "kačjejedci", pač po njihovem odnosu do kač. Poznali so specialne bogove, denimo Ossipagino, "boginjo, ki krepi nežne otroške kosti v materinem telesu." Imeli iz današnjega gledišča bizarne navade zakonskega življenja, kot je razvidno pri Tiberiju Klavdiju Neronu: "služil pod Cezarjem, Oktavijanu prepustil sv. soprogo Livijo, s katero je imel dva sinova." Medtem ko sodobniki dojemamo mesec maj po zunanji ideji pomladi, so ga Rimci doumevali semantično - Maius, ob maior "večji"; "mesec, v katerem se narava 'veča' in 'baha'."

Slovar je v svoji natančnosti včasih prav zabaven, ko vpiše geslo nyma, ki ga posloveni z "nima" in pridoda "nam neznana rastlina." Ali pa ko uporabi stare slovenske izraze: denimo labda "sramodejec, ki nečistuje z jezikom."

Praktično razliko z Bradačevim slovarjem učinkovito ponazori beseda oculeus, ki jo opiše na dolgo: "1. poln oči, mnogook, okat, 2. bistrook, bistroviden", medtem ko jo Bradač odpravi na kratko z "okat".

Za humaniste kolosalno delo.