Aleš Debeljak: Lanski sneg: eseji o kulturi in tranziciji

Naj vas po/ne/srečeni naslov (kaj že pravi prastaro ljudsko reklo o lanskem snegu?) ne zavede ...

Pred nami namreč ni knjiga brezpredmetnih praznih marnjanj, temveč iskriva in iskrena (iz)pripoved "starega borca" mlajše generacije (r.1961), ki je bila - kot že tolikokrat rečeno, premlada za hipije in prestara za punkerje. In prav tako, kot so bila spominjanja dejanskih starih borcev (torej partizanov, ki so pred pomembnimi državnimi prazniki vestno pričevali po šolah, ob nedeljah pa redno rohneli iz radijskih sprejemnikov iz svoje kultne oddaje Še pomnite tovariši) iz leta v leto bolj in bolj nabita s čustvi, tako so zdaj tudi pričujoča Debeljakova "predavanja" - iz poglavja v poglavje - vse bolj ponotranjena.

Z eno samo veliko razliko: medtem ko so prvi navsezadnje celo presegli pripovedni nivo pravljičarjev, pa je naš pisec končno ubranil svoj že šestkrat dokazani status pesnika (beri: izdal je šest knjig pesmi in kot pesnik dobil številne nagrade, med njimi nagrado Prešernovega sklada ...). Skratka, Lanski sneg je zbir dobesedno pesniških spisov, za katere pa, mimogrede, avtor le skromno meni, da občasno koketirajo s pesniško govorico. Ampak: v pričujočih esejih vendarle blazinice njegovih prstov nosijo spomine na mnoge knjižne police, v njegov sedanji čas pa vdira spomin na sanjarjenje dečka, kako v površno pokošeni travi ob vznožju bukve na obronku neke jase strmi v košček lubja in potuje do črte oceana v rjavih gubah ...

Pravzaprav Debeljakova sedma knjiga pesmi.