Veno Taufer: Zvenčanje verig: eseji in dokumenti

Eseji in intervjuji, ki so se avtorju "zvrstili" v štirih desetletjih in pol.

Veno Taufer (1933), pesnik, prevajalec, teatrolog, kritik etc., je pričujoča pričevanja iz tega vsekakor za Slovence odločilnega obdobja preteklega stoletja kritično in skrbno (oziroma, kot se mu zapiše v spremnem tekstu: "Izbor je namreč dokaj strog ..."), izbral iz mnoštva svojih v različnih publikacijah objavljenih esejev in intervjujev. Oboji naj bi ("Upam, da ..."), nadaljuje, skozi izkustvo, to je "ustvarjanje in početje enega izmed slovenskih pesnikov", mladim bralcem približali naš literarni in splošno zgodovinski včerajšnji dan.

Knjiga, v materialni podobi je to kar bukva velikega formata, šteje pa skoraj tristo strani, je razdeljena na tri samostojne, a med sabo še kako prepletene enote. V prvem delu nas pesnik, z avtobiografsko zastavljenimi spisi, uvede v eseje o vzpostavljanju in gradnji svoje poetike ("To slast z besedo, ta občutek, kako je nekaj izven mene in kako lahko pride vame in pove - svoje in moje, sem odkril nekega zimskega popoldneva, ko mi je bilo osem let ... Bila je zima, zelo huda zima."); drugi razdelek nato prinaša zbir esejev, ki so nastajali iz logike življenja in dela sodobnega slovenskega pesnika tudi v širšem, družbenem in političnem delovanju; - tretji del pa predstavljajo ponatisi "uradnih" dokumentov iz že omenjenega včerajšnjega dne, intervjuji. Samo še ključni moto iz slednjih: "Prav gotovo je sled slovenskih travm tudi v mojem delu ..."

Knjiga z DV-jem: to je z dodatno vrednostjo, ki ji jo dodaja - samostojen, svoboden pesnikov izbor.