Knjiga / Wladimir Kaminer: Ruski disko

Založba Tuma, Ljubljana 2005, 3.100

Bernard Nežmah
MLADINA, št. 48, 4. 12. 2005

Serija ironičnih kratkih zgodb o Rusih, ki so se po zlomu komunizma naselili v Berlinu.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Bernard Nežmah
MLADINA, št. 48, 4. 12. 2005

Serija ironičnih kratkih zgodb o Rusih, ki so se po zlomu komunizma naselili v Berlinu.

Emigracija, kot prestop meje med dvema različnima svetovoma, je že sama po sebi romaneskna. Kaminer ni izbral boleče perspektive, ki bi risala mizerijo in ponižanja, ki jih prišlek prenaša, da bi na koncu zaživel v boljšem materialnem standardu. Njegov pogled je hudomušen. Naj si obdeluje univerzitetnega profesorja, ki je v Moskvi predaval predmet "Vzgoja mladine v socialistični družbi", v postsocialistični eri pa je končal kot vzgojitelj v ruskem otroškem vrtcu v Berlinu, arheologa, ki se je prekvalificiral v krojača, ki na bolšjaku kupuje poceni stare cunje, jih para in iz njih izdeluje navihana oblačilca, ali pa slavista, ki pomiva posodo v eksotični restavraciji.

Tu ni malomeščanske morale, ki bi jo stiskalo zaradi izgube ugleda po padcu na družbeni lestvici, namesto nje dominira prvinska človeška iznajdljivost. Če si videl, da je pločevinka piva v kiosku stala pol marke, si jih pač nakupil za nahrbtnik in jih na ulici prodajal turistom na železniški postaji po trojni ceni. Običajna predstava emigrantskih priložnosti se ustavi pri šoferjih taksijev, fizikalcih in prostitutkah, pisatelj pa postreže še z boemskim spektrom: statisti v spektakelskem filmu o borbi za Stalingrad, zasebni učitelji ruščine, šamani, kiparji, pisci turističnih vodičev za bogate ruske turiste ...

A ta prekupčevalska pamet se ne ustavi pri predmetih, avtor na enak način riše nenadna in bizarna tovarištva, ki jih sklepajo z drugimi emigranti in tudi s staroselci. Mala parodija so medkulturni šoki: ko ruski mladec razkazuje mami mestne značilnosti, jo zapelje tudi v gej klub, kjer je gospa ob sapo, ko ugleda, kako mu maha v pozdrav njegov nemški davčni svetovalec, ki se koplje v objemu svojega mačota.

Skratka, knjiga s cinično kritiko na nemški red in z avtoironijo na račun ruskih emigrantov.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Intervju

Profesorica mi je rekla: »Znala si za trojko, ker pa si Ciganka, ti s ponosom v redovalnico zapišem enico.«

Nataša Brajdič, romska aktivistka

Intervju

»Če želimo preganjati Rome – zakaj prej ne preganjamo najemodajalcev, ki izkoriščajo sistem?«

Anja Tekavčič, predsednica Društva socialnih delavk in delavcev Slovenije

V središču

Zadnje pivo

Moški je bil preprosto žejen. Tako žejen, da bi dal življenje za še zadnje pivo v življenju.