Ivan Janez Štuhec: Smer - osvobojena dežela

Zbirka esejev, spominov, kritik in teoloških razprav.

Knjiga, ki ni pisana kot dogma, marveč kot prikaz razmišljanja duhovnika in intelektualca. Štuhec s svojim pisanjem ponazori katoliško misel kot racionalno entiteto, hkrati pa jo oblikuje v esejističnem jeziku, s čimer odpravi zunanjo pregrado religioznega žargona. Tako se približa tudi laičnemu bralcu, saj mu z njegovo govorico predstavi dileme, ki so skupne tako krščanski kot libertini misli.

Vzemimo istospolno usmerjenost, za katero se pa izkaže, da je kompleksen pojem tudi znotraj Cerkve same, ki do nje zavzema različna stališča. Za laika bo morda presenečenje, ko bo bral, da Kongregacija za nauk vere v skrajnem primeru celo dopušča registracijo takih skupnosti, jo pravno podpira, toda moralno obsoja. Svetohlinstvo? - Nak, povsem razsvetljena drža v parafrazi Voltaira, ki se s sogovornikom sicer ne strinja, mu pa dopušča in ga celo podpira pri institucionalni osmislitvi svojega bivanja.

Ko avtor piše o Cerkvi, odpira tako tabuizirana vprašanja spolnih škandalov v Cerkvi kot vprašanja celibata. Njegovi spisi razblinjajo idejo o katolicizmu kot enotni gmoti, ki ni sposobna skepse in dvoma do svoje lastne prakse. Štuhec se npr. zavzema za dvojni princip, po katerem se lahko duhovnik prosto odloči za celibat, ali pa si osnuje svojo družino - in ostane polnovredni duhovnik.

Ko definira razliko med moškim in žensko, je seveda daleč od moderne libertarne perspektive, a svojega konzervativizma ne vsiljuje, temveč ga nazorno argumentira.

Čeravno v mnogem tradicionalist, pa njegova poglavja nosijo moderne medijske naslove: Ali je bil Jezus komunist, krščanska naivnost, laicizem je novi totalitarizem, kriza materinstva in očetovstva, Cerkev in udba.net et cetera.

Skratka delo, ki prikaže, da katolištvo ni anahronistično oblika verovanja, ki ne bi bila sposobna misliti dilem in konfliktov sodobnosti.